Obeležitev svetovnega dneva preprečevanja samomora tudi letos poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Geslo izpostavlja, da je pomembno, da se o tematiki samomora pogovarjamo in s tem spreminjamo njegovo razumevanje.
Namesto molka in nerazumevanja več sočutja in podpore Read More »
10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki tudi letos poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Osrednje sporočilo poziva, naj molk in nerazumevanje zamenjajo večja odprtost, sočutnost in podpora, ter spodbuja pogovor o tematiki samomora. Z odprtim dialogom zmanjšujemo predsodke in ustvarjamo okolje, v katerem ljudje laže poiščejo pomoč.
Svetovni dan preprečevanja samomora: Spreminjajmo razumevanje samomora Read More »
Tema osamljenosti v zadnjih letih pridobiva vse več pozornosti. Razlog za to je bilo globalno naraščanje osamljenosti po pandemiji COVID-19 pri vseh starostnih skupinah, najizraziteje pri mladih. V zadnjih 25 letih je razširjenost osamljenosti pri starejših prebivalcih v svetovnem merilu relativno stabilna in ocenjena na 40 odstotkov. Višja je pri tistih s težavami v duševnem in telesnem zdravju, zlasti s srčno-žilnimi boleznimi, depresijo, tesnobo in demenco.
Kako prepoznati osamljenost starejših in kako pomagati Read More »
V projektu Obvladovanje krhkosti so prenovili spletno stran nacionalne kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej. S sloganom »Niso samo vaša leta« nagovarjajo starejše odrasle in njihove bližnje ter odpirajo prostor za razumevanje, pogovor in podporo. Spletno mesto kampanje deluje kot digitalna informacijska platforma, ki združuje ključne vsebine o duševnem zdravju
Spletna stran Nisi okej? Povej naprej. z novo podobo Read More »
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo izdali brezplačni priročnik za mladostnike in mladostnice Tesnoba – moj zaskrbljeni čuvaj. Priročnik, ki mladim pomaga pri soočanju s tesnobo, je razdeljen na dva dela – prvi je usmerjen v razlago in razumevanje, drugi del pa v praktične načine spoprijemanja. Avtorica koncepta priročnika in urednica je Ksenija Lekič,
Večmedijski priročnik Tesnoba – moj zaskrbljeni čuvaj Read More »
Odgovorno poročanje o samomoru je proces, ki zahteva sodelovanje med strokovnjaki na področju preprečevanja samomorov, mediji in širšo družbo. Letos spomladi smo zato v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA izvedli delavnice za odgovorno poročanje o samomoru, namenjene novinarjem, urednikom in drugim ustvarjalcem medijskih vsebin.
Ko se znajdemo v duševni stiski, je eden prvih izzivov lahko že vprašanje, kam se obrniti po pomoč. Knjižica Od stiske do duševnega zdravja na pregleden način predstavlja različne možnosti pomoči in informacije o tem, kako do pomoči dostopati.
Festival duševnega zdravja ponuja številne priložnosti za spoznavanje različnih vidikov skrbi za duševno zdravje in preprečevanja duševnih stisk. Dogodek je hkrati priložnost za odpravljanje predsodkov družbe do duševnega zdravja. Ena izmed interaktivnih delavnic letošnjega festivala v Celju bo živa knjižnica. V njej se bodo bralci s pomočjo žive knjige odpravili na pot samorefleksije in prevetritve
Živa knjižnica kot pomoč pri premagovanju stigme duševnih motenj Read More »
Štefan Hadalin, Žan Papič in Rebeka Dremelj – trije znani Slovenci so spregovorili o svojih lastnih izkušnjah, počutju, vzponih in padcih ter izzivih v duševnem zdravju. Sporočilo vseh je enotno: če nismo v redu, spregovorimo o tem in poiščimo pomoč.
Letos mineva 25 let, odkar vrhunski strokovnjaki v programu To sem jaz pomagajo mladostnikom, ki potrebujejo pomoč zaradi duševne stiske. Idejna avtorica programa in dolgoletna razvojna vodja je bila Ksenija Lekić. Na svetovni dan zdravja, 7. aprila 2001, je na naslovu www.tosemjaz.net začela delovati prva spletna svetovalnica za mlade v Sloveniji.
Četrt stoletja srčne pomoči mladostnikom v stiski Read More »
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
