Dogodki

Domov » Aktualno » Dogodki » Posvet z ravnatelji: Za zdravo prihodnost! – Ker nam ni vseeno.

Posvet z ravnatelji: Za zdravo prihodnost! – Ker nam ni vseeno.

Posvet z ravnatelji: Za zdravo prihodnost! – Ker nam ni vseeno.

V četrtek, 19. avgusta 2021, se je pod okriljem Programa MIRA, nacionalnega programa duševnega zdravja, odvijal posvet z ravnatelji vzgojno izobraževalnih zavodov.

161 udeležencev je preko spleta izmenjalo svoja mnenja in izkušnje, primere dobrih praks in izzive, s katerimi se ta čas srečujejo v okoljih vzgojno izobraževalnih ustanov na področju podpore duševnemu zdravju otrok in mladih. Spregovorili so o ukrepih, ki so nujni za ohranitev in zaščito duševnega zdravja slovenskih otrok in mladostnikov, kar je osnova za kakovostno izobraževanje, za njihov vsestranski razvoj in življenje. Namen posveta je bil najti možnosti in poti za tesnejše, učinkovitejše in plodnejše sodelovanje vseh pristojnih na tem področju.

Posvet z ravnatelji

V razvitem svetu ima po veljavnih strokovnih kriterijih kar 10% otrok in 20% mladostnikov duševne motnje. Šibko duševno zdravje predstavlja veliko finančno breme za družbo, skrb za duševno zdravje otrok in mladih pa naložbo za prihodnost celotne družbe. Otrok z vedenjsko motnjo v primerjavi z zdravimi vrstniki do 25. leta starosti finančno obremeni družbo deset krat bolj. Težave v duševnem zdravju otrok in mladostnikov so se v času pandemije COVID-19 še poglobile, tako po svetu kot v Sloveniji. V letu 2020 je bilo zgolj na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za 50 % več mladostnikov po poskusu samomora in 50% več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem. Število otrok, zdravljenih zaradi motnje hranjenja, je v prvih šestih mesecih še višje kot v letu prej. Vedno večje število otrok in mladostnikov se po obdobju šolanja na daljavo vrača v šole brez motivacije, s čustvenimi stiskami, depresivnostjo, anksioznostjo in težavami na socialnem področju. Predvsem pri mlajših generacijah smo priča tudi porastu problematike nekemičnih zasvojenosti, povezane z uporabo digitalnih tehnologij. Trenutna situacija na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov je zaskrbljujoča in zahteva takojšnje sistematično ukrepanje. »Imamo pravico zahtevati boljše pogoje za zaščito duševnega zdravja mlade generacije, saj je ob pravočasni preventivi in ukrepanju mogoče prihraniti veliko trpljenja otrok in mladih, pa tudi finančnih sredstev, ki bremenijo proračune različnih sektorjev, šolstva, zdravstva, sociale in pravosodja.«, je poudarila Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina.

Leta 2018 je Državni zbor RS sprejel Nacionalni program duševnega zdravja do leta 2028, Program MIRA, ki se prvi celostno loteva skrbi za varovanje in krepitev duševnega zdravja vseh prebivalstvenih skupin v različnih okoljih. «V Sloveniji se, ob že doslej mačehovskem odnosu do tega področja in ob  izjemnem povečanju potreb po obravnavi in reševanju težav v duševnem zdravju otrok in mladostnikov, soočamo še s pomanjkanjem kadrovskih zmogljivosti, programov, znanja in kompetenc strokovnih delavcev na treh ključnih področjih, na zdravstvenem, vzgojno izobraževalnem in socialnem.«, ugotavlja Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec., vodja Programa MIRA. V zadnjem obdobju so bili na področju zdravstva sicer sprejeti ukrepi, ki bodo mladi populaciji postopoma izboljšali dostopnost do služb in storitev na področju duševnega zdravja. Do konca letošnjega leta bo na primer vzpostavljenih 21 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM), vzpostavili so se 3 urgentni Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov na terciarni ravni, v Ljubljani in Mariboru, zagotovile so se dodatne posteljne kapacitete, dnevna bolnišnica… A pomanjkanje je tako veliko, da optimalni učinki ne bodo vidni nemudoma. Poleg tega krepitev le zdravstvenega sistema ne zadostuje. »Če se ne bomo vsi, ki delamo z otroki in mladostniki, organizirali, povezali, uskladili in bili konstruktivni, se bomo kot družba utopili v sodobnih težavah otrok in mladostnikov oz. družin,« je menila Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Na tokratnem spletnem posvetu, ki se ga je udeležilo 161 ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol, med njimi tudi Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol Slovenije, Nives Počkar, predsednica ravnateljic in ravnateljev srednjih šol in Fani Al Mansour iz Društva ravnateljev srednjih šol, so se strinjali, da je nujno vzpostaviti podporno okolje za krepitev duševnega zdravja v vrtcih in šolah. Visoka udeležba in zavzetost ravnateljic in ravnateljev priča o njihovi veliki skrbi za mlado generacijo, pa tudi o obremenitvah, pomanjkanju in potrebah »prvih bojnih linij«, ki se v vrtčevskem in šolskem okolju dnevno spopadajo z delom v izrednih okoliščinah epidemije Covid-19 in se v praksi sooča s stiskami mlade generacije.

»Vzgojno izobraževalne ustanove so pomemben varovalni dejavnik za duševno zdravje otrok in mladih, še posebej najbolj ranljivih, pri katerih je domače okolje manj spodbudno. Okrepiti je treba šolsko svetovalno službo, opolnomočiti učitelje za delo z učenci ter jih opremiti z dokazano učinkovitimi programi krepitve duševnega zdravja, zagotoviti podporo vlade in pristojnih ministrstev, tako Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in še posebej Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Nujno je zagotoviti tudi ustrezno finančno podporo. Okolje vzgoje in izobraževanja je namreč osnova v piramidi skrbi za otroke in mladino.«, je prepričana Jožica Maučec Zakotnik, vodja Programa MIRA.

Udeleženci, ki so si izmenjali izkušnje iz minulega šolskega leta, so oblikovali predloge dodatnih ukrepov za optimalno odvijajoče se novo šolsko leto. Kot izjemno pereči so bili znova izpostavljeni pozivi z letošnjega junijskega »Medresornega posveta za varovanje in krepitev duševnega zdravja otrok in mladih v času epidemije«, namenjeni ključnim odločevalcem. V dobrobit otrok in mladih, njihovemu telesnemu, duševnemu in psihosocialnemu zdravju, udeleženci posveta tokrat ponovno pozivajo odločevalce, predvsem pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, k:

•	celostni podpori duševnega zdravja otrok in mladih v različnih okoljih (družini, vrtcih, šolah, lokalnem okolju) in k uvedbi dokazano učinkovitih preventivnih programov v okviru med resornega sodelovanja na nacionalni in lokalni ravni, 

•	povečanju kadrovskih standardov pri zaposlovanju šolskih svetovalnih delavcih, večji avtonomnosti ravnateljev pri zaposlovanju, k dodatnim zaposlitvam strokovnih delavcev v šolskih svetovalnih službah ter zagotovitvi sistematičnih izobraževanj s področja duševnega zdravja,

•	večjemu sodelovanju med vzgojno izobraževalnimi ustanovami in zunanjimi institucijami ter lokalnimi okolji,
•	vzpostavitvi regijskih Svetovalnih centrov za otroke in mladostnike z učnimi težavami ter njihove družine,

•	podpori prostovoljstva,

•	vzpostavitvi organiziranih brezplačnih prostočasnih telesnih aktivnosti za otroke in mladostnike v lokalnih okoljih,

•	večji odzivnosti odgovornih v izrednih razmerah na vseh ravneh,

•	vključitvi vsebin s področja duševnega zdravja v redne programe vzgoje in izobraževanja.

Udeleženci tokratnega posveta so si bili pred pričetkom novega šolskega leta enotni, da ohranjanje odprtih vrat vzgojno izobraževalnih ustanov in vključenost otrok in mladostnikov v organizirane aktivnosti pomembno vpliva na celostno zdravje vsakega med njimi, na zmanjšanje morebitnih težav v njihovem čustvenem in socialnem življenju. »Skratka, odprti vrtci, šole in fakultete pomembno vplivajo na duševno blagostanje odraščajoče populacije. Zdravi otroci pa pomenijo zdravo prihodnost.«, je posvet sklenila Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec., vodja Programa MIRA.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content