Dogodki

Domov » Aktualno » Dogodki » Posvet z ravnatelji: Za zdravo prihodnost! – Ker nam ni vseeno.

Posvet z ravnatelji: Za zdravo prihodnost! – Ker nam ni vseeno.

V četrtek, 19. avgusta 2021, se je pod okriljem Programa MIRA, nacionalnega programa duševnega zdravja, odvijal posvet z ravnatelji vzgojno izobraževalnih zavodov.

161 udeležencev je preko spleta izmenjalo svoja mnenja in izkušnje, primere dobrih praks in izzive, s katerimi se ta čas srečujejo v okoljih vzgojno izobraževalnih ustanov na področju podpore duševnemu zdravju otrok in mladih. Spregovorili so o ukrepih, ki so nujni za ohranitev in zaščito duševnega zdravja slovenskih otrok in mladostnikov, kar je osnova za kakovostno izobraževanje, za njihov vsestranski razvoj in življenje. Namen posveta je bil najti možnosti in poti za tesnejše, učinkovitejše in plodnejše sodelovanje vseh pristojnih na tem področju.

V razvitem svetu ima po veljavnih strokovnih kriterijih kar 10% otrok in 20% mladostnikov duševne motnje. Šibko duševno zdravje predstavlja veliko finančno breme za družbo, skrb za duševno zdravje otrok in mladih pa naložbo za prihodnost celotne družbe. Otrok z vedenjsko motnjo v primerjavi z zdravimi vrstniki do 25. leta starosti finančno obremeni družbo deset krat bolj. Težave v duševnem zdravju otrok in mladostnikov so se v času pandemije COVID-19 še poglobile, tako po svetu kot v Sloveniji. V letu 2020 je bilo zgolj na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za 50 % več mladostnikov po poskusu samomora in 50% več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem. Število otrok, zdravljenih zaradi motnje hranjenja, je v prvih šestih mesecih še višje kot v letu prej. Vedno večje število otrok in mladostnikov se po obdobju šolanja na daljavo vrača v šole brez motivacije, s čustvenimi stiskami, depresivnostjo, anksioznostjo in težavami na socialnem področju. Predvsem pri mlajših generacijah smo priča tudi porastu problematike nekemičnih zasvojenosti, povezane z uporabo digitalnih tehnologij. Trenutna situacija na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov je zaskrbljujoča in zahteva takojšnje sistematično ukrepanje. »Imamo pravico zahtevati boljše pogoje za zaščito duševnega zdravja mlade generacije, saj je ob pravočasni preventivi in ukrepanju mogoče prihraniti veliko trpljenja otrok in mladih, pa tudi finančnih sredstev, ki bremenijo proračune različnih sektorjev, šolstva, zdravstva, sociale in pravosodja.«, je poudarila Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina.

Leta 2018 je Državni zbor RS sprejel Nacionalni program duševnega zdravja do leta 2028, Program MIRA, ki se prvi celostno loteva skrbi za varovanje in krepitev duševnega zdravja vseh prebivalstvenih skupin v različnih okoljih. «V Sloveniji se, ob že doslej mačehovskem odnosu do tega področja in ob  izjemnem povečanju potreb po obravnavi in reševanju težav v duševnem zdravju otrok in mladostnikov, soočamo še s pomanjkanjem kadrovskih zmogljivosti, programov, znanja in kompetenc strokovnih delavcev na treh ključnih področjih, na zdravstvenem, vzgojno izobraževalnem in socialnem.«, ugotavlja Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec., vodja Programa MIRA. V zadnjem obdobju so bili na področju zdravstva sicer sprejeti ukrepi, ki bodo mladi populaciji postopoma izboljšali dostopnost do služb in storitev na področju duševnega zdravja. Do konca letošnjega leta bo na primer vzpostavljenih 21 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM), vzpostavili so se 3 urgentni Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov na terciarni ravni, v Ljubljani in Mariboru, zagotovile so se dodatne posteljne kapacitete, dnevna bolnišnica… A pomanjkanje je tako veliko, da optimalni učinki ne bodo vidni nemudoma. Poleg tega krepitev le zdravstvenega sistema ne zadostuje. »Če se ne bomo vsi, ki delamo z otroki in mladostniki, organizirali, povezali, uskladili in bili konstruktivni, se bomo kot družba utopili v sodobnih težavah otrok in mladostnikov oz. družin,« je menila Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Na tokratnem spletnem posvetu, ki se ga je udeležilo 161 ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol, med njimi tudi Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol Slovenije, Nives Počkar, predsednica ravnateljic in ravnateljev srednjih šol in Fani Al Mansour iz Društva ravnateljev srednjih šol, so se strinjali, da je nujno vzpostaviti podporno okolje za krepitev duševnega zdravja v vrtcih in šolah. Visoka udeležba in zavzetost ravnateljic in ravnateljev priča o njihovi veliki skrbi za mlado generacijo, pa tudi o obremenitvah, pomanjkanju in potrebah »prvih bojnih linij«, ki se v vrtčevskem in šolskem okolju dnevno spopadajo z delom v izrednih okoliščinah epidemije Covid-19 in se v praksi sooča s stiskami mlade generacije.

»Vzgojno izobraževalne ustanove so pomemben varovalni dejavnik za duševno zdravje otrok in mladih, še posebej najbolj ranljivih, pri katerih je domače okolje manj spodbudno. Okrepiti je treba šolsko svetovalno službo, opolnomočiti učitelje za delo z učenci ter jih opremiti z dokazano učinkovitimi programi krepitve duševnega zdravja, zagotoviti podporo vlade in pristojnih ministrstev, tako Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in še posebej Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Nujno je zagotoviti tudi ustrezno finančno podporo. Okolje vzgoje in izobraževanja je namreč osnova v piramidi skrbi za otroke in mladino.«, je prepričana Jožica Maučec Zakotnik, vodja Programa MIRA.

Udeleženci, ki so si izmenjali izkušnje iz minulega šolskega leta, so oblikovali predloge dodatnih ukrepov za optimalno odvijajoče se novo šolsko leto. Kot izjemno pereči so bili znova izpostavljeni pozivi z letošnjega junijskega »Medresornega posveta za varovanje in krepitev duševnega zdravja otrok in mladih v času epidemije«, namenjeni ključnim odločevalcem. V dobrobit otrok in mladih, njihovemu telesnemu, duševnemu in psihosocialnemu zdravju, udeleženci posveta tokrat ponovno pozivajo odločevalce, predvsem pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, k:

•	celostni podpori duševnega zdravja otrok in mladih v različnih okoljih (družini, vrtcih, šolah, lokalnem okolju) in k uvedbi dokazano učinkovitih preventivnih programov v okviru med resornega sodelovanja na nacionalni in lokalni ravni, 

•	povečanju kadrovskih standardov pri zaposlovanju šolskih svetovalnih delavcih, večji avtonomnosti ravnateljev pri zaposlovanju, k dodatnim zaposlitvam strokovnih delavcev v šolskih svetovalnih službah ter zagotovitvi sistematičnih izobraževanj s področja duševnega zdravja,

•	večjemu sodelovanju med vzgojno izobraževalnimi ustanovami in zunanjimi institucijami ter lokalnimi okolji,
•	vzpostavitvi regijskih Svetovalnih centrov za otroke in mladostnike z učnimi težavami ter njihove družine,

•	podpori prostovoljstva,

•	vzpostavitvi organiziranih brezplačnih prostočasnih telesnih aktivnosti za otroke in mladostnike v lokalnih okoljih,

•	večji odzivnosti odgovornih v izrednih razmerah na vseh ravneh,

•	vključitvi vsebin s področja duševnega zdravja v redne programe vzgoje in izobraževanja.

Udeleženci tokratnega posveta so si bili pred pričetkom novega šolskega leta enotni, da ohranjanje odprtih vrat vzgojno izobraževalnih ustanov in vključenost otrok in mladostnikov v organizirane aktivnosti pomembno vpliva na celostno zdravje vsakega med njimi, na zmanjšanje morebitnih težav v njihovem čustvenem in socialnem življenju. »Skratka, odprti vrtci, šole in fakultete pomembno vplivajo na duševno blagostanje odraščajoče populacije. Zdravi otroci pa pomenijo zdravo prihodnost.«, je posvet sklenila Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec., vodja Programa MIRA.

 

Scroll to Top Skip to content