Novice

Domov » Aktualno » Novice » Vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje

Vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje

Vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje

Epidemija covid-19 je poleg zdravstvene in ekonomske krize povzročila tudi povečanje težav v duševnem zdravju pri različnih populacijah

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju s STA klubom Slovenske tiskovne agencije v petek, 14. maja 2021 pripravil spletni pogovor o vplivu epidemije covid-19 na duševno zdravje. V pogovoru so sodelovale Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec. druž. med., vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, Programa MIRA,  prof. dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psih,  dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. in  prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psih., vse sodelujoče pri implementaciji Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028.

Vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje

Epidemija covid-19 in z njo povezane posledice imajo velik vpliv na duševno zdravje vseh ljudi, še posebej občutljivih skupin, strokovne delavce  in tiste, ki so bili že prej občutljivi za duševne motnje. Prof. dr. Vesna Švab, spec. psih. je poudarila »Epidemija je razkrila tudi množično kršenje človekovih pravic na področju duševnega zdravja, saj so ljudje z duševnimi motnjami v institucijah in zavodih ostali izolirani, brez komunikacije in skrajno osamljeni. Prav tako so bile številnim, ki so v tem času potrebovali pomoč, kršene osnovne pravice do obravnave duševnih stisk in so ostali pred zaprtimi vrati služb za duševno zdravje.»

Vsi ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covid-19 so zahtevali dolgotrajne in do nedavnega nepredstavljive prilagoditve načina življenja vseh družbenih skupin in sistemov. Štirinajst mesecev prilagajanj in ukrepov, ki so korenito posegli v osnovne življenjske potrebe po medosebnih odnosih in druženju, družinski podpori ter telesnih aktivnostih, je poglobilo razlike med družinami, otroki in posebej med mladimi, za katere se zdi, da jih je epidemija posebej prizadela. Društvo šolskih svetovalnih delavcev poroča, da se številni otroci in mladostniki vračajo v šole z izgubo motivacije, čustvenimi stiskami, depresivnostjo, anksioznostjo in težavami na socialnem področju.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otr. in mlad. psih. je izpostavila: »V letu 2020 je bilo samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 % več mladostnikov po poskusu samomora in 50% več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem. V prvih treh mesecih letošnjega leta število urgentno obravnavanih še naprej narašča. Žal je bila dostopnost do strokovnjakov s področja duševnega zdravja v Sloveniji že pred tem povečanjem nezadostna, s čakalnimi dobami za otroške psihiatre in klinične psihologe daljše od šestih mesecev, pogosto celo eno leto ali več. Sedaj pa so se razmere še poslabšale.«

»Podatki kažejo, da se ima v vsaka četrta družina vsaj enega člana, ki ima težave v duševnem zdravju. 6% ljudi se sooča z depresijo, enako število ljudi ima anksiozne motnje, do 10% ljudi ima težave zaradi stresnih motenj. Po samomorilnem količniku se Slovenija uvršča na vrh povprečij (20 samomorov na 100 000 prebivalcev) med evropskimi državami (EU povprečje: 11)« je poudarila prof. Mojca Zvezdana Dernovšek, spec. psih.

»Posebej velika nevarnost za duševno zdravje predstavlja povečevanje brezposelnosti in revščine, saj dokazano lahko pripišemo dve tretjini cene duševnih motenj odsotnosti z dela in prezgodnjim upokojitvam«, je še dodala prof. Vesna Švab, spec. psih Duševne motnje so tretji najpogostejši vzrok za bolniški stalež, hkrati pa so bolniški staleži zaradi duševnih motenj med najdaljšimi. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poroča, da v zadnjem času zelo raste bolniški stalež zaradi akutnih stresnih motenj, ki so vzrok ponavljajočih se bolniških staležev večkrat letno pri istih osebah.

Potrebna je večja dostopnost do strokovne pomoči in preventivnih programov

Obravnava tako odraslih kot otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju je v našem prostoru izrazito institucionalizirana in v glavnini poteka v bolnišnicah in bolnišničnih psihiatričnih ambulantah. Ambulantnih in skupnostnih služb na primarni ravni primanjkuje, hkrati pa soneenakomerno razporejene po regijah in posledično povzročajo slabo in neenakomerno dostopnost. Omenjeno se kaže tudi v razporeditvi specialistov psihiatrije in klinične psihologije, ki so primarno zaposleni prav v teh inštitucijah (v letu 2020 je bilo od 215 specialistov psihiatrije, 134 zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah, 37 v koncesijskih ambulantah in 44 v zdravstvenih domovih). Poleg tega je velik problem tudi izjemno pomanjkanje specialistov na področju duševnega zdravja – tako psihiatrije, otroške in mladostniške psihiatrije kot klinične psihologije – zato je nujno potrebno sistemsko načrtovanje izobraževanja in prednostno zaposlovanje  strokovnjakov na področju duševnega zdravja predvsem na primarni ravni in v skupnostnih timih, kjer so vrzeli največje.

Ljudem s težavami v duševnem zdravju je na voljo tudi pomoč in podpora v okviru socialnega sektorja, preko socialnovarstvenih programov, ki jih izvajajo strokovne službe v okviru nevladnih organizacij in s strani koordinatorjev obravnave v skupnostni na CSD. Žal je tudi dostopnost programov nevladnih organizacij nezadostna in neenakomerno razporejena po Sloveniji.

Prof. dr. Dernovškova je sklenila »Vse naštete pomanjkljivosti se odražajo v pomanjkljivi mreži pomoči na področju duševnega zdravja na primarni ravni (zdravstva in sociale), pomanjkljivem povezovanju in sodelovanju med resornimi službami in strokovnjaki različnih disciplin. Zaradi tega se ljudje s težavami v duševnem zdravju soočajo s slabo dostopnostjo do pomoči, z dolgimi čakalnimi dobami ter fragmentirano in necelostno obravnavo.« Močno pomanjkljiva je tudi podpora osebam s hudimi kroničnimi duševnimi motnjami, ki bi potrebovali skupnostno obravnavo v njihovem lokalnem okolju.

Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028 (NPDZ) kot odgovor na ključne izzive in aktualne potrebe na področju duševnega zdravja celotne populacije

Odgovor na vse zgoraj omenjene izzive je NPDZ 2018-28, ki smo ga poimenovali Program MIRA, katerega je Državni zbor sprejel s soglasjem vseh političnih strank marca 2018. Gre za prvi strateški dokument, ki določa strategijo razvoja na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji ter celovito in dolgoročno zariše varstvo duševnega zdravja v državi.

Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec. druž. med je poudarila, da program MIRA presega zdravstveni vidik skrbi za duševno zdravje in uvaja tako imenovani skupnostni pristop k duševnemu zdravju, s katerim povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, zdravstvo, socialno varstvo, vzgojo in izobraževanje, NVO, uporabnike in svojce ter druge deležnike. Vključuje ukrepe in aktivnosti za zagotavljanje podpornih okolij, ki krepijo duševno zdravje v vrtcih, šolah, delovnih okoljih, v družini in v lokalni skupnosti, ter programe, ki preprečujejo razvoj duševnih motenj v različnih okoljih in pri različnih populacijskih skupinah. Načrtujemo sistemsko uvajanje programa podpore čustvenega in socialnega dozorevanja otrok Neverjetna leta, namenjenega učiteljem kot pomoč pri vodenju razreda, ki je v slovenskem prostoru že preizkušen, vzpostavljen je tudi že tim izvajalcev, ki se bo v prihodnosti lahko naprej širil. Program dobiva prepoznavno vlogo znotraj šolskega sistema, ker podpira učitelje in jih opremlja z veščinami, ki hkrati predstavljajo krepitev čustvene regulacije, sodelovanja in motivacije otrok za šolsko delo. O pozitivnih izkušnjah programa priča Nina Triller, ravnateljica OŠ Kolezija:

 »Program Vodenje razreda iz cikla programov Neverjetna leta se je v letošnjem šolskem letu izkazal za posebej uspešnega, ker je tudi v času zaprtja šol in dela na daljavo dajal neverjetne rezultate. To leto nas je samo utrdilo v prepričanju, da z izobraževanjem nadaljujemo. Želim, da gre čez ta program ves naš kolektiv.«

Načrtovano je tudi podpreti uvajanje drugih z dokazi podprtih programov v šolskem prostoru, kot je program za obvladovanje medvrstniškega nasilja ter program za obvladovanje anksioznosti CoolKids, ki je namenjen vnašanju dokazano učinkovitih skupinskih pristopov za obvladovanje tesnobnosti v šolski prostor.

Pri obravnavi oseb s težavami v duševnem zdravju je poudarek na prenosu težišča služb in storitev za duševno zdravje iz institucij na primarno raven zdravstva in sociale in izboljšanje njihove dostopnosti v lokalnem okolju. S tem namenom se v okviru zdravstva vzpostavljajo multidisciplinarni timi v okviru mreže 27 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) in 25 centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO). V letih 2019-2020 je bilo vzpostavljenih prvih 11 CDZOM in 10 CDZO, veliko oviro pri nadaljnji implementaciji centrov pa predstavlja hudo pomanjkanje potrebnih specialistov. Znotraj šolstva se načrtuje dopolnitev regijskih svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in njihove družine s specifičnimi učnimi težavami. V okviru socialnega sektorja pa se načrtuje krepitev socialno varstvenih programov in služb na področju duševnega zdravja.

»Našteti ukrepi NPDZ omogočajo skrajševanje čakalnih dob in hkrati vzpostavljajo pogoje za deinstitucionalizacijo na področju duševnega zdravja (skrajšanje hospitalizacij, zmanjšanje števila ponovnih-hospitalizacij ter namestitev v socialnovarstvene inštitucije). Predvsem pa se z dopolnjevanjem mreže služb na področju duševnega zdravja na lokalni ravni (zdravstva, sociale in šolstva) vzpostavljajo pogoji za nudenje celostne, skupnostne, lokalno dostopne, interdisciplinarne in pravočasne pomoči ter podpore vsem osebam z duševnimi težavami«, je prepričljivo zaključila vodja Programa MIRA, dr. Jožica Maučec Zakotnik .

Žal nas je morala huda zdravstvena kriza, ki povzroča tudi krizo na področju duševnega zdravja, potisniti ob zid, da smo prepoznali pomen duševnega zdravja. Ker je bil  naš sistem skrbi za duševno zdravje več desetletij zanemarjen, se danes soočamo s stiskami ne le ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki ne morejo do pomoči, temveč tudi s stiskami strokovnjakov, ki ne morejo odgovoriti na povečane potrebe in so zato tudi sami v stiski, preobremenjeni in izgoreli.

Sodelujoče na okrogli mizi so zaključile, da je za sistemsko uvedbo preverjeno učinkovitih programov na področju duševnega zdravja, ki so vključeni v nov 3-letni akcijski načrt NPDZ in čakajo na sprejem na vladi, nujno ustrezno povečati proračune vseh treh odgovornih ministrstev, ter se združile v pozivu: »Če ne bomo sedaj začeli sistemsko skrbeti za potrebe ter povezano, v sodelovanju vseh odgovornih ministrstev in stroke graditi odpornejši sistem skrbi za duševno zdravje, se bo v bodoče sesulo duševno zdravje celotne populacije, kar bo seveda krnilo tudi družbeni in gospodarski  potencial.«

Pogovor je bil  prenašan v živo na spletni strani vzivo.sta.si,  posnetek pa je na voljo tudi za ogled na naslednji povezavi.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content