Novice

Domov » Aktualno » Novice » Poziv k ukrepanju in podpori duševnemu zdravju otrok in mladih

Poziv k ukrepanju in podpori duševnemu zdravju otrok in mladih

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v vlogi nosilca in upravljalce implementacije Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018 do 2028, Programa MIRA, in v sodelovanju predstavnikov stroke s področja vzgoje in izobraževanja, sociale in zdravstva ter treh ministrstev, MZ, MIZŠ ter MDDSZ organiziral »MEDRESORNI POSVET ZA VAROVANJE IN KREPITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV V ČASU EPIDEMIJE« Posvet je potekal 1.6.2021 preko ZOOM aplikacije. Posveta se je udeležilo več kot 110 strokovnjakov vseh treh resorjev (šolstva, sociale, zdravstva), predstavnikov mladih (dijaških, mladinskih in študentskih organizacij), staršev, NVO ter drugih zainteresiranih javnosti, kot tudi predstavniki treh ministrstev.

Poziv k ukrepanju in podpori duševnemu zdravju otrok in mladih

Namen posveta je bil krepitev medsektorskega dialoga in povezovanja. V medresornem dialogu smo želeli izpostaviti ukrepe in aktivnosti, ki so potrebni za varovanje in krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov v času kriznih razmer. Zato je bil del posveta izveden interaktivno z razpravami v skupinah, kjer so udeleženci sodelovali pri oblikovanju predlogov ukrepov za različne starostne skupine, kakor tudi za otroke in mladostnike, ki so v ranljivem položaju. Rezultat posveta so zaključki skupinskih razprav, ki so pokrile potrebe mladih: predšolskega obdobja, osnovne in srednje šole, študentov ter ranljivih skupin. Pripravili smo tudi »izjavo za vlado ter ministrstva«, v kateri pozivamo odgovorne k ukrepanju za zaščito duševnega zdravja in celostne dobrobiti mladih v času epidemije.

Število otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč narašča

V zadnjem obdobju se v javnosti večkrat pojavljajo različne informacije o slabšanju duševnega zdravja celotne populacije, posebej pa so spremembe očitne pri otrocih in mladostnikih. Dr. Mateja Hudoklin, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, je opozorila: »Tako se prav vsi strokovnjaki, ki delamo na področju zdravstva, npr. v kliničnopsiholoških in pedopsihiatričnih ambulantah našega centra, soočamo z razmerami, ki presegajo naše strokovne in človeške kapacitete«. Če se je med prvim in drugim valom epidemije povpraševanje po pomoči psihologov in pedopsihiatrov zmanjšalo, se je povečal naval v urgentnih ambulantah. Otroci, mladostniki in njihovi starši so odlašali z iskanjem pomoči, potem pa so se težave poslabšale do te mere, da je bilo potrebno iskati urgentno pomoč. Šolanje na daljavo, omejevanje socialnega življenja, negotovost glede lastnega zdravja in zdravja bližnjih, negotove finančne razmere v marsikateri družini – je le nekaj dejavnikov, ki so pomembno vplivali na spremenjeno življenje družin. Kar nekaj otrok je izgubilo pomembno podporo s strani odraslih ali vrstnikov ter varovalne dejavnike, ki so jim omogočali zdrav razvoj. Dr. Hudoklin je z zaskrbljenostjo zaključila: «V ambulantah smo opažali več otrok in mladostnikov z anksioznimi motnjami, depresivno simptomatiko in samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo za šolsko delo in aktivnosti na splošno, motnjami hranjenja ter pretirano rabo zaslonov. V tretjem valu po vrnitvi otrok v šole se je povpraševanje po pomoči začelo povečevati in čakalne vrste se podaljšujejo. Strokovnjaki smo postavljeni pred situacijo, ko nikakor ne moremo zadovoljiti potreb po pomoči, hkrati pa zelo težko sledimo strokovnim standardom v celoti – ker je ljudi, ki potrebujejo pomoč enostavno preveč«.

Podobno zaskrbljenost zaradi porasta težav v duševnem zdravju ranljivih otrok, mladostnikov in njihovih družin, porasta uživanja dovoljenih in nedovoljenih drog med ranljivo populacijo, družinskega nasilja ter porasta dejavnikov tveganja, ki ogrožajo duševno zdravje, izražajo strokovnjaki v socialnem sektorju. Šolski svetovalni delavci izražajo občutek nemoči, saj lahko ob tako velikem povečanju težav in stisk mladih in hkratnem pomanjkanju kadrov (kadrovski normativ izhaja iz leta 1990) le gasijo požare, namesto, da bi delovali preventivno. Ajda Erjavec, šolska svetovalna delavka gimnazije Vič z zaskrbljenostjo ugotavlja;« “Situacija v šolah je neugodna – pri najstnikih v osnovnih in srednjih šolah opažamo porast težav na področju učne in delovne motivacije ter na področju čustvovanja ter socialnih odnosov. Vedno več je kompleksnejše oz. bolj zahtevne psihosocialne in učne problematike, pri reševanju katere so slovenski sistemi pomoči zaradi trenda naraščanja šepali že pred začetkom epidemije.«

Gospa Erjavec nadalje povzema mnenje Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, kot njegova predsednica; »V vzgojno-izobraževalnih institucijah potrebujemo več konkretne in dolgoročno ciljno naravnane sistemske podpore, da se soočimo z novonastalim poslabšanjem stanja – in odgovor je lahko samo sistematična na dokazih temelječa preventiva. Za kaj takega pa je seveda potrebno opolnomočiti izvajalce. V šolah, vrtcih in drugih VIZ zavodih potrebujemo jasne smernice oz. vsebinska vodila, pa tudi kadre, s katerimi bo možno te novitete uvajati.« Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije zaključuje z izražanjem stiske: »Trenutno predvsem  interveniramo v najbolj kritičnih primerih medtem ko pri blažjih težavah nemočno opazujemo, kako se stanje zaradi nedostopnosti preventive oz. ustrezne pomoči vsesplošno poslabšuje. Žalostno je, da smo že tako malo številčni svetovalni delavci pogosto še vedno obremenjeni tudi s številnimi delovnimi nalogami nestrokovne narave – ne glede na to, da odgovorne že več let opozarjamo oz. prosimo za racionalizacijo dela.«

ZAKLJUČKI IN PREDLOGI UKREPOV iz razprav v petih delovnih skupinah: predšolsko obdobje, osnovna in srednja šola, študenti in  ranljive skupine

Udeleženci vseh petih delovnih skupin so se strinjali, da so izobraževalne ustanove med ključnimi varovalnimi dejavniki, saj za mlade vseh starosti predstavljajo prvo podporno linijo. Zato je izjemno pomembno, da v bodoče ne prihaja do zapiranja vrtcev, šol, srednjih šol, dijaških/študentskih domov ali visokošolskih ustanov. V celotni izobraževalni vertikali je potrebna uvedba in razširitev dokazano učinkovitih razvojno-preventivnih programov in dejavnosti, ki bodo dostopne vsem mladim. Skupno je tudi mnenje, da je potrebno številčno in strokovno podkrepiti izobraževalni kader ter predvsem svetovalne službe, da bodo kos povečanim potrebam po psihosocialni pomoči tako mladim kot njihovim družinam. Prav tako so skupne ugotovitve, da v našem prostoru močno primanjkuje strokovnjakov na področju duševnega zdravja (psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov, psihologov ter preverjenih psihoterapevtov) tako v zdravstvu, šolstvu, kot drugje, kar povzroča dolge čakalne dobe in splošno slabo dostopnost do potrebne strokovne pomoči in hkrati onemogoča stopenjsko obravnavo. Vsi sodelujoči so izpostavili tudi izjemno pomembnost sodelovanja, mreženja in povezovanja strokovnih delavcev različnih resorjev pri zagotavljanju dobre podporne mreže.

V vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah se je kot ključno v pomoč mladim izkazalo timsko delo in sodelovanje med otroki in mladostniki, družinami, vzgojitelji in učitelji, svetovalci ter drugimi strokovnjaki in inštitucijami. Pomemben povezovalni člen v vzgojno izobraževalnem sektorju so bile svetovalne službe šol in vrtcev, v zdravstvu pa primarno zdravstveno varstvo. Zaradi povečevanja težav in stisk pri mladih so šolski delavci (učitelji, razredniki, svetovalci, ravnatelji) močno preobremenjeni, zato je nujno potrebna sprememba normativov, saj obstoječi ne zadovoljujejo dejanskih potreb. Poudarjena je bila potreba po večji dostopnosti do podpore pedagoškim delavcem v obliki intervizije in supervizije. Veliko povečanje težav v duševnem zdravju je tudi pri študentih, ki so bili prezrta populacija, kar izražajo tudi sami. Kaže se velika potreba po usposabljanju učiteljev/profesorjev za prvo psihološko pomoč ter uvajanju svetovalnih služb in preventivnih aktivnosti tudi v visokošolske ustanove. Duševne stiske so bile še večje pri ranljivih skupinah mladih kjer so se družine soočale s finančnimi, prostorskimi in tehničnimi težavami (slab internet, pomanjkanje računalnikov…), kar je povzročilo neugodno družinsko dinamiko in posledično pri mladih pomanjkanje občutka varnosti, podpore, topline in razumevanja.

Enako problematična je situacija v zdravstvu, kjer obstoječe službe ne zmorejo zadovoljiti vseh potreb po pomoči na področju duševnega zdravja. Čakalne vrste pri kliničnih psihologih, psihologih in pedopsihiatrih, ki so bile nesprejemljivo dolge že pred epidemijo, se podaljšujejo in prav tako preobremenjenost teh strokovnjakov.

Posledično je dostopnost do pomoči vsem mladim in njihovim družinam, ki jo potrebujejo, zelo slaba in lokalno neenakomerna. Strokovni delavci v vseh sektorjih pa doživljajo frustracije, saj ne zmorejo vsem pravočasno nuditi pomoči, ko so težave še obvladljive. Poleg tega so udeleženci poudarili, da je veliko pomanjkanje podpornih svetovalnic in strokovnjakov za duševno zdravje, ki bi bili mladim in njihovim družinam lokalno in hitro dostopne ter na voljo brezplačno.

Zaradi vedno večje potrebe po obravnavi različnih duševnih stisk pri mladih je na vseh strokovnih področjih vedno manj možnosti za izvajanje prepotrebnih preventivnih programov in dejavnosti. Zato je preventivno delo v času epidemije skorajda popolnoma zastalo, kar je po mnenju udeležencev nedopustno in je bistveno prispevalo k aktualnim razmeram. Dodatna težava pa je financiranje tovrstnih programov in dejavnosti, saj razen redkih izjem v nobenem sektorju niso sistematično priskrbljena sredstva, ki bi omogočala sistemsko in dolgoročno financiranje preverjenih preventivnih programov na področju duševnega zdravja, temveč se financirajo projektno oz. kratkoročno.

Trenutna situacija na področju duševnega zdravja otrok in mladih je resnično alarmantna in narekuje takojšnje, sistematično in odgovorno ukrepanje vlade, resornih ministrstev in stroke.

Vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec. ugotavlja: »Razprava z okrogle mize s predstavniki treh ministrstev, MZ, MDDSZ in MIZŠ je pokazala, da vsa tri ministrstva zaznavajo povečano problematiko in potrebe otrok in mladih na področju duševnega zdravja. Vsa tri ministrstva se tudi odzivajo na povečane potrebe, vendar je zaznati, da je to odzivanje parcialno in ne dovolj medresorno načrtovano in povezano.«

Medresorni strateški dokument, Nacionalni program duševnega zdravja 2018 do 2028, Program MIRA, ki ga je soglasno sprejel Državni zbor, predvideva vzpostavitev Vladnega sveta za duševno zdravje, v podporo implementaciji nacionalnega programa MIRA ter povezano medresorno načrtovanje in izvajanje  preverjeno učinkovitih programov preventive in zaščite duševnega zdravja prebivalcev v vseh okoljih in na vseh ravneh delovanja. Vodja Programa MIRA, Jožica Maučec Zakotnik se sprašuje: »Verjetno je kriva epidemija in številne obveznosti, ki so jih imela ministrstva, da je bila zaščita duševnega zdravja otrok in mladih v času epidemije nekoliko potisnjena ob rob.« ter nadaljuje: »Zavedati se moramo, da z izzvenevanjem epidemije COVID-19 ne bo izzvenela epidemija na področju duševnega zdravja, ampak se bodo težave še stopnjevale zaradi vseh posledic, ki jih epidemija dolgoročno prinaša s sabo. Zato je potrebo takojšnje, odgovorno in povezano ukrepanje odločevalcev in stroke za zaščito duševnega zdravja otrok in mladih v vseh okoljih, še posebej tistih, ki so najbolj ranljivi.«  Pomemben dogovor s predstavniki treh ministrstev na okrogli mizi je bil, da bomo Akcijski načrt Nacionalnega programa duševnega zdravja 2021 do 2023, ki čaka na MZ na sprejem na vladi, dopolnili s potrebnimi ukrepi, ki naslavljajo večje potrebe otrok in mladih na področju duševnega zdravja zaradi epidemije COVID-19.

Poziv k ukrepanju

Kot rezultat »Posveta« je nastal dokument »Izjava in poziv k ukrepanju za podporo duševnemu zdravju otrok in mladih v času epidemije COVID-19, za predsednika Vlade RS Janeza Janšo, ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja ter ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec« in bil posredovan predsedniku vlade in trem ministrom s ciljem, da bi dosegli polno podporo predsednika Vlade in treh ministrov duševnemu zdravju in celostni dobrobiti otrok in mladih.

Priloge:

»Izjava in poziv k ukrepanju za podporo duševnemu zdravju otrok in mladih v času epidemije COVID-19, za predsednika Vlade RS Janeza Janšo, ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja ter ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec«

»Ob rob posvetu za varovanje in krepitev duševnega zdravja otrok in mladine v času epidemije«, razmišljanja dr. Anice Mikuš Kos, spec. pediatrije in psihiatrije, ki se je udeležila posveta

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content