Novice

Domov » Aktualno » Novice » Vsebine srečanj “Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?”

Vsebine srečanj “Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?”


Osrednja tema letošnjega svetovnega dne duševnega zdravja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bila »Duševno zdravje v neenakem svetu«.

V zadnjih desetletjih po eni strani opažamo precejšnjo rast proaktivnega vedenja na področju telesnega zdravja – ljudje zavzemajo vse bolj aktivno vlogo pri tem, da ga ohranijo na kar se da visokem nivoju, izboljšalo se je zavedanje lastne odgovornosti. Žal tega ne moremo trditi tudi za področje duševnega zdravja. To pri ljudeh pogosto ostaja na nivoju samoumevne dobrine oz. kljub določenim spremembam ter kontinuiranem trudu različnih organizacij še vedno ujeto v primež stigme, samostigme in tabujev.

Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost

Na letošnjem že tradicionalnem strokovnem srečanju ob obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja smo zatorej želeli osvetliti aktualno problematiko in odgovoriti na najpomembnejše vprašanje – Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu? Tako smo osrednjo temo nadgradili s poudarkom lastne aktivacije za vzpostavitev in ohranjanje duševnega blagostanja.

Uvodni del srečanj

V nacionalnem panelnem delu dogodkov smo predvajali glasbeno navdahnjen nagovor Dr. Toneta Kregarja, člana priljubljene glasbene zasedbe MI2 in direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje. Spregovoril in zapel je o izzivih vzdrževanja dobrega duševnega zdravja v aktualnih razmerah. Nagovorila nas je tudi ga. Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., prva vodja Nacionalnega programa za duševno zdravje Mira, ki je o potrebah v zdravstvenem sistemu in družbi predvsem naslovila odločevalce, sledil pa je intervju o samokrepitvi psihološke odpornosti s prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, psihiatrinjo, in Aljošo Bagolo, kreativnim direktorjem in knjižnim avtorjem; intervju je povezovala novinarka in TV voditeljica, mag. Ksenija Horvat. Nacionalni panelni del smo zaključili praktično s predstavitvijo in izvedbo tehnike prizemljitve, povzete po priročniku Svetovne zdravstvene organizacije »Doing What Matters in Times of Stress: An Illustrated Guide« s soglasjem slovenske pisarne SZO. Tehniko je posebej za regijske dogodke izvedla psihologinja mag. Alenka Tančič Grum z NIJZ.

Omenjene vsebine si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Umetniški uvod v strokovno srečanje z dr. Tone Kregar
Pozdravni nagovor Jožice maučez Zakotnik, dr. med. spec.
“Duševno zdravje ni cilj, temveč pot”, intervju z prof. dr. Mojca Zvezdana Drnovšer, dr. med. spec in Aljoša Bagola
Psihična odpornost v vsakdanjem življenju – izvedba tehnike prizemljitev z mag. Alenka Tančič Grum, univ. dipl. psih.

Regijski del strokovnih srečanj

Regijski del srečanja OE Novo mesto, 19.10.2021
V regijskem delu strokovnega srečanja je Mateja Petric, univerzitetna diplomirana pedagoginja iz Posvetovalnice za učence in starše Novo mesto spregovorila o vlogi in pomoči strokovnih služb pri večji psihološki odpornosti otrok in mladostnikov. V svojem strokovnem prispevku je izpostavila primere, s katerimi so se soočali v času epidemije Covid-19.
V nadaljevanju je magister psihologije Domen Kralj iz Nacionalnega inštituta za Program je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti mladih ter v razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter kompetenc, ki mladostnike podpirajo med odraščanjem in delujejo kot zaščita v kriznih situacijah.delovanja.  Program je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti mladih ter v razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter kompetenc, ki mladostnike podpirajo med odraščanjem in delujejo kot zaščita v kriznih situacijah.
Prisluhnili smo tudi  Dubravki Hrovatič, univerzitetni dipl. soc. delavki iz Zatočišča za ženske in otroke SOS, ki je spregovorila o duševnem zdravju žensk z izkušnjo nasilja v družini. Predstavila je svoje večletne izkušnje in osvetlila področje rehabilitacije žensk z izkušnjo nasilja v povezavi s ponovnim prevzemanjem družbene in materinske vloge.
V zaključku strokovnega srečanja je Nastja Salmič Tisovec, univerzitetna diplomirana psihologinja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Novo mesto, spregovorila o tem, kako se uspešno soočati z vsemi življenjskimi izzivi in kako poiskati vire moči znotraj samega sebe. Udeležencem strokovnega srečanja so bili predstavljeni praktični nasveti, s katerimi se krepi lastne kapacitete za dobro počutje in blagostanje.
Posnetek srečanja si lahko ogledate tukaj

Regijski del srečanja OE Ravne na Koroškem, 21.10.2021
V regijskem delu sta o psihosomatskih motnjah spregovorili Romana Kovač in Nika Kamnik, psihologinji iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Ravne na Koroškem. Osvetlili sta pomembnost prepoznavanja in izražanja čustev. Sledil je posnetek pogovora med izr. prof. dr. Vito Poštuvan in Anjo Klančar, avtorico knjige o prebolevanju samomora v družini. Na kratko smo predstavile podatke in trende upadanja samomorilnega količnika, spregovorile o dejavnikih tveganja in varovanja, o preventivi, razlikah med spoloma, o iskanju pomoči, vplivu duševnih motenj in alkoholiziranosti na pojav samomorilnosti. Samomor smo postavile v luč širših družbenih dogajanj ter opozorile tudi na potrebe žalujočih.
Znano je, da posamezniki, ki zmorejo spregovoriti o svoji izkušnji s težavami v duševnem zdravju znatno pripomorejo k destigmatizaciji duševnih motenj. Njihovo pričevanje in sporočilo, da so kljub obremenjujočim izkušnjam zmogli poiskati pomoč in okrevati, je izjemna spodbuda za vse, ki še vedno oklevajo, da bi o tem spregovorili, poiskali pomoč. V želji, da bi tudi v našem prostoru spodbudili čim več ljudi, da spregovorijo o svojih izkušnjah, se otresejo stigme, poiščejo pomoč, smo predvajali posnetek avstralskega zdravnika Geoffa, ki je brez strahu, sramu delil svojo izkušnjo.
Kultura in umetnost sta naša zaveznika v težkih časih. Kreativno izražanje omogoča rezoniranje v čutenju, zavedanje, da v tem, kar misliš, čutiš, doživljaš, nisi sam. V želji spodbujati tudi tovrstno udejstvovanje, smo k sodelovanju povabili koroške glasbenike, ki se združujejo pod imenom Hedera Vento, da so nam za zaključek zaigrali in zapeli koroško ljudsko pesem: V Šmiheu pa ‘no kajžico mam.
Posnetek srečanja si lahko gledate tukaj

Regijski del srečanja OE Maribor, 15.10.2021
Na posnetku je predstavljenih nekaj izkušenj s področja skrbi za duševno zdravje in ovire pri dostopnosti do strokovne pomoči v Podravju s katerimi se pri svojem delu soočajo gostje. Mag. Alenka Seršen Fras, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor je izpostavila zlasti potrebo po pomoči staršem pri izboljšanju starševskih veščin, čemur sta v njihovem svetovalnem centru namenjanja programa Neverjetna leta in Cool Kids. Vodja programa projektno učenje mladih odraslih PUM-O Maribor ga. Klavdija Mirič je predstavila prizadevanja za graditev pozitivnih socialnih, učnih in delovnih izkušenj mladih, ki so vključeni v njihov program. Mladim med 15. in 26. letom brez zaključene srednje šole in brez zaposlitve, pogosto s težavami v duševnem zdravju, z nizko samopodobo in nespodbudnim socialnim okoljem je program PUM-O lahko začetek uspešnejše in bolj zadovoljujoče življenjske poti. Pomemben del prizadevanj je tudi zmanjševanje ovir do iskanja pomoči v duševnem zdravju, ki se pri tej populaciji mladih kažejo kot slaba osveščenost o možnostih pomoči, stigma v odnosu do iskanja pomoči in zdravljenja in pomanjkanje motivacije za spremembe. Vidik iskanja pomoči odraslih v duševnih stiskah pa nam je predstavila mag. Suzana Kert, zdravnica v ambulanti družinske medicine iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Zdravniki na primarni ravni zdravstvenega varstva so v večini primerov prvi kontakt, na katerega se oseba v stiski obrne, in mag. Kert je na podlagi izkušenj s svojimi pacienti opozorila na problematiko duševnih stisk zaradi obremenitev na delovnem mestu ter pozvala k povečanju prizadevanj za promocijo in varovanje duševnega zdravja v delovnih okoljih.
Posnetek srečanja si lahko ogledate tukaj

Regijski del srečanja OE Nova Gorica, 27.10.2021
Posnetek srečanja si lahko ogledate tukaj

Regijski del srečanja OE Koper, 14.10.2021
Posnetek srečanja si lahko ogledate tukaj

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content