Novice

Domov » Aktualno » Novice » Zmanjšanje prazničnega stresa naj bo naše darilo samim sebi

Zmanjšanje prazničnega stresa naj bo naše darilo samim sebi

Zmanjšanje prazničnega stresa naj bo naše darilo samim sebi


Pred nami je  praznični december, ki za mnoge velja za najlepši in najbolj čaroben mesec v letu, čas veselja, druženja in miru ter čas, ko namenimo pozornost svojim prijateljem in družini. Za večino morda res, za mnoge pa je to obdobje izjemno težko. Mnogo ljudi zaradi hitrega decembrskega tempa, pritiska, da morajo izgledati srečno in nasmejano, pomanjkanja časa, organiziranja obdarovanj in praznovanj, doživljajo stres, anksioznost in druga negativna čustva. Še težje je ljudem, ki se soočajo s pomanjkanjem denarja, z žalostjo in osamljenostjo ali se spopadajo s težavami v duševnem zdravju.

Zmanjšanje prazničnega stresa

Osamljenost

Osamljenost je eden izmed razlogov, zaradi katerega si v prazničnem času ob koncu leta mnogi želijo, da bi se kar najhitreje prebili skozi to obdobje. Vendar pa spomnimo, da “biti sam” in “biti osamljen” ni enako. Nekdo lahko npr. živi sam, vendar je s tem zadovoljen in se ne počuti osamljenega, nekdo drug je lahko sam in se tako tudi počuti, hkrati pa je zelo možno, da nekdo, ki je obkrožen z družino in prijatelji, kljub temu občuti osamljenost. V tem obdobju leta je povsem normalno in običajno, da občutimo osamljenost. Ne le v času praznikov, tudi sicer ljudje občutimo osamljenost vedno pogosteje. Sodobna družba povzdiguje posameznika, ki mora najprej poskrbeti zase in je bolj ali manj neodvisen od drugih. Medtem, ko smo bili včasih bolj vpeti v okolje, tudi v družino, razširjeno družino, danes osebni odnosi postajajo predvsem stvar izbire. Delovno aktivna populacija večino časa preživi na delovnem mestu in tudi tisti, ki delajo od doma, so pod izrednim pritiskom delati več in učinkoviteje. Zmanjkuje nam časa za ohranjanje stikov. Kako se bo osamljenost pri posamezniku izrazila je zelo različno in v prazničnih časih je lahko to doživljanje še bolj intenzivno. Osamljenost lahko občutimo kot utrujenost, tesnobnost, napetost, izoliranost, otožnost, frustriranost, pomanjkanje volje, slabšo samopodobo, omahljivost pri sprejemanju odločitev, manjšo potrpežljivost v medosebnih odnosih, kot občutke praznine ali občutke nezmožnosti doživljanja ugodja v stvareh, ki so nas nekoč veselile. Zaradi aktualnih okoliščin, ki jih prinaša pandemija nove koronavirusne bolezni, vsi še dodatno občutimo določene izgube: žalujemo zaradi smrti bližnjih, izgube lastnega zdravja, izgube zaposlitve ali finančne varnosti, izgube nekdanje normalnosti in zaupanja v prihodnost. S temi občutki že drugo leto zapored vstopamo v praznični čas, kar lahko vpliva na povečan občutek osamljenosti. Zaradi omejitev v praznovanjih se tudi tisti, ki se iskreno veselijo prihajajočih praznikov, soočajo z izgubo običajnega preživljanja praznikov s svojo širšo družino in prijatelji.

Obdarovanje bližnjih

V decembru, “mesecu obdarovanja”, prav tako tradicionalno občutimo povečano obvezo do obdarovanja ljudi, ki nas obkrožajo (družinski člani, prijatelji, sodelavci, znanci). Pri tem izbiramo darila glede na kvaliteto odnosa (kako blizu smo si z nekom), število ljudi, ki jih “moramo” obdariti ter glede na razpoložljivost denarja in časa. Pri tem skušamo upoštevati tudi načelo vzajemnosti in poiskati darila v enaki vrednosti, kot smo jih prejeli (preteklo leto). Zaradi povečanih tržnih pritiskov pa še po vrhu vsega zmotno verjamemo, da se bo obdarovanec bolj razveselil darila, če bomo zanj odšteli več denarja. Izzivi prazničnega obdarovanja nas tako lahko obremenijo do te mere, da se ne zmoremo veseliti prihajajočih praznikov ter začutimo veliko olajšanje, ko se zaključijo. Zato razmislimo o darilih, ki niso v obliki kupljenih materialnih stvari. Naklonjenost lahko izrazimo tudi v obliki besednih potrditev, posvečenega časa, uslug ali v obliki doma narejenih izdelkov.


Kako se učinkovito spoprijeti s prazničnim stresom

Praznični stres, o katerem smo govorili v začetku, je mogoče omiliti z različnimi aktivnostmi in tehnikami. Veliko je načinov, kaj lahko vsak zase naredi za boljše počutje med prihajajočimi prazniki. Predvsem je najprej pomembno, da preverimo svoja pričakovanja glede praznikov, s kom in kaj si želimo v tem času doživeti ter kaj je realno glede na čas in denar, s katerim razpolagamo. Da bo praznični čas čim manj stresen, je pomembno, da si postavimo prioritete, naredimo okviren načrt ter se zorganiziramo tako, da ga lahko izpeljemo. Bodimo hvaležni za tisto, kar imamo in bodimo prijazni do sebe in drugih. Izrazimo hvaležnost sebi in tudi drugim. Velikokrat jemljemo stvari za samoumevne in šele, ko nečesa nimamo, ugotovimo, da temu ni tako. Zato je pomembno, da zavedamo, kaj vse imamo in da se znamo zahvaliti tudi drugim in jim povedati, kaj nam pomenijo. Poiščimo pozitivne stvari v vsakem dnevu. Obdobje praznikov pomeni tudi spremembo prehranjevalnih navad, zato ne pozabite na zmerno uživanje hrane in pijače ter na gibanje. Pojdite ven na sprehod in preženite slabo vest, ker ste se preveč najedli. Telesna dejavnost, svež zrak, smeh in dovolj spanja so dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje, zato med prazniki ne pozabimo na njih. Žal še vedno prevladuje prepričanje, da je treba med prazniki kupiti čim več hrane in daril, kar je lahko stresno iz časovnega in finančnega vidika. Da si olajšate nakupovanje, razmislite o okvirnem znesku, ki vam je na voljo, načrtujete nakupe vnaprej, pripravite seznam stvari in obdarovancev. Za nakupovanje ne čakajte na zadnje dni, da ne boste zaradi časovnega pritiska in stresa zapravili veliko več. Prazniki so čas, ko boste verjetno imeli občutek, da morate poleg priprave praznične hrane, okrasitve stanovanja, zavijanja daril, opraviti še kup obiskov, zato je pomembno, da znate med prazniki postaviti prioritete in nekaterim stvarem enostavno reči »ne«. Sicer se lahko kaj hitro zgodi, da boste zaradi vseh opravkov preveč izčrpani, da bi lahko uživali v prazničnem duhu. Ne počnite vsega sami, določite zadolžitve med družinskimi člani ter si tako olajšajte delo. In predvsem, vzemite si čas zase, upočasnite tempo in uživajte v prazničnem vzdušju. Rezervirajte si kak dan samo zase, se naspite, si pravite kopel, berite knjigo ali se kako drugače razvajajte. Bodite nežni, velikodušni in potrpežljivi do sebe. Prav je, da daste prednost tistemu, ob čemer se vi dobro počutite. Počnite to, kar vas napolnjuje z energijo in družite se s tistimi, ob katerih se dobro počutite. Pomislimo na tiste, ki potrebujejo našo pomoč ali pozornost. Decembrski prazniki so priložnost, da si stojimo ob strani, da si pomagamo in drug drugega učimo medsebojne solidarnosti ter darežljivosti. Svojim najbližjim, še posebej pa starejšim, ki jih je COVID-19 postavil v najranljivejši položaj, namenimo dodatno pozornost in naklonjenost. Četudi koga nismo zmožni obiskati, mu pišimo in ga pokličimo. Zavedajmo se, da je občutek osamljenosti za marsikoga v teh dneh lahko zelo hud, zaradi česar je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen.

Poiščimo pomoč in podporo, ko jo potrebujemo

Če se stiska v prazničnih dneh tako poveča, da je nič od navedenega ne razbremeni, takrat se je dobro pogovoriti z družinskim članom ali prijateljem, ki nas posluša in razume. Ob nakopičenju več težav,  kot so npr. praznični stres, finančne težave, občutek osamljenosti, nespečnost ali različne druge težave, se lahko komu zazdi takšna situacija nevzdržna, zato je pomembno, da svojih stisk in občutkov ne zanikamo, ampak se poiščemo pomoč pri svojih bližnjih, pomoč pa lahko poiščemo tudi drugje. 

Viri pomoči v duševni stiski

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:
Telefonski in spletni viri v duševni stiski
Centri za duševno zdravje odraslih
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov
Zdravstvenovzgojni centri in centri za krepitev zdravja
Mreža virov pomoči v Sloveniji

Dodatna gradiva:
Psihična odpornost v vsakdanjem življenju – izvedba tehnike Prizemljitev
Priporočila za izvajanje tehnik sproščanja
Duševno zdravje ni cilj, temveč pot – intervju
Ravnanje s strahovi in paničnimi napadi – predavanje
O prijaznosti – intervju
Kako pomagati svojim bližnjim v primeru paničnega napada, depresije, samomorilne ogroženosti in tveganega in škodljivega pitja alkohola
Odzivanje v času krizne situacije in načini njenega obvladovanja
Poskrbimo za svoje dobro počutje

Če bomo znali poskrbeti zase, bomo lažje vzpostavljali dobre odnose in tudi pomagali drugim, ki potrebujejo pomoč.


V prazničnih dneh vam želimo, da bi čim bolj uspešno navezali stik z ljudmi, ki vam veliko pomenijo, ter da bi zavestno poglobili svoj odnos z njimi. Napolnite odnose s pristnostjo, spoštljivostjo in strpnostjo, da bodo takšni ostali tudi po praznikih.
Naj vas v letu 2022 povezujejo lepe misli in iskrene želje, naj bo vaš korak odmeven, vaše besede pogumne ter vaše življenje ustvarjalno in polno lepih trenutkov.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content