Preprečevanje okužbe z novim koronavirusom koristi tudi duševnemu zdravju
Nedavna ameriška kohortna študija je med osebami, ki so prebolele akutno fazo bolezni Covid-19 (vsaj 30 dni po pozitivnem testu) potrdila višje tveganje za pojav težav v duševnem zdravju, kot so anksiozno-depresivna motnja, stresne motnje, težave s spanjem, nevrokognitivne težave, zloraba substanc ipd. Skupino so primerjali tudi z osebami, ki so prebolele akutno fazo sezonske gripe, in ugotovili, da je bilo tveganje za pojav težav v duševnem zdravju pri prebolevnikih Covida-19 še vedno večje. Največje je bilo pri osebah, ki so bile zaradi Covida-19 hospitalizirane, nekoliko nižje pa pri ostalih, a še vedno statistično značilno višje kot v skupini brez zgodovine te bolezni.
Povezava med težavami v duševnem zdravju in Covidom-19 je sicer znana že dlje časa. Pandemija in ukrepi za njeno omejevanje so bili že zelo kmalu povezani z globalnim porastom depresije in anksioznosti, zlasti je bila ta prevalenca povišana med mladimi, ženskami in osebami s predhodnimi težavami v duševnem zdravju. Toda vse več je dokazov, da ukrepi za zajezitev pandemije duševno zdravje tudi varujejo, ne zgolj ogrožajo (zaradi omejevanja stikov in gibanja). Še ena obsežna kohortna študija, objavljena konec leta 2020, je namreč pokazala kar 18-odstotno stopnjo incidence duševnih motenj v obdobju od 14 do 90 dni po okužbi, od tega je bilo skoraj 6 % primerov zaznanih prvič.
Znano pa je tudi, da so osebe s težavami v duševnem zdravju bolj dovzetne za samo okužbo. Razlogov za to je več: težave v duševnem vedenju vplivajo na samo vedenje in posledično na to, kako skrbimo za preprečitev okužbe. Poleg tega številne poleg duševnih pestijo še druge zdravstvene težave, zaradi katerih so manj odporni na okužbo, svoje pa prispeva še socialna izolacija, ki je za osebe s težavami v duševnem zdravju že sicer značilna in dokazano sproža v telesu vnetne procese, ki znižujejo telesno odpornost.
