Novice

Domov » Aktualno » Novice » 8 nasvetov za podporo in tolažbo otrok pri pogovoru o konfliktih in vojni

8 nasvetov za podporo in tolažbo otrok pri pogovoru o konfliktih in vojni

8 nasvetov za podporo in tolažbo otrok pri pogovoru o konfliktih in vojni


Organizacija UNICEF je 3. marca 2022 objavila nasvete za pogovor o konfliktih in vojni z otroci, katere predstavljamo v spodnjem sporočilu.

Ko se spopadi ali vojne znajdejo na naslovnicah časopisov, lahko povzročijo občutke, kot so strah, žalost, jeza in tesnoba, ne glede na to, kje živite. Otroci vedno iščejo občutek varnosti in zaščite pri svojih starših – še toliko bolj v kriznih časih. Tukaj je nekaj nasvetov, kako se lotiti pogovora z otrokom ter mu zagotoviti oporo in tolažbo.

1. Ugotovite, kaj vedo in kako se počutijo

Izberite čas in kraj, ko lahko to temo omenite na naraven način in ko se bo vaš otrok najverjetneje počutil prijetno in udobno, ko bo prosto govoril, na primer med družinskim obrokom. Poskusite se izogniti pogovoru o tej temi tik pred spanjem. 

Dobro izhodišče je, da otroka vprašate, kaj ve in kako se počuti. Nekateri otroci morda vedo le malo o tem, kaj se dogaja, in jih pogovor o tem ne zanima, drugi pa so morda v tišini zaskrbljeni. Pri mlajših otrocih lahko k začetku pogovora pripomorejo risanje, zgodbe in druge dejavnosti. 

Otroci lahko novice odkrivajo na različne načine, zato je pomembno, da preverite, kaj vidijo in slišijo. To je priložnost, da jih pomirimo in lahko popravimo morebitne netočne informacije, na katere so morda naleteli na spletu, televiziji, v šoli ali jih slišali od prijateljev. 

Zaradi stalnega toka vznemirljivih slik in naslovov se lahko zdi, da je kriza povsod okoli nas. Mlajši otroci morda ne razlikujejo med slikami na zaslonu in svojo osebno resničnostjo ter lahko verjamejo, da so v neposredni nevarnosti, tudi če se konflikt dogaja daleč stran. Starejši otroci so morda videli zaskrbljujoče stvari v družbenih medijih in jih je strah, kako bi se dogodki lahko stopnjevali. 

Pomembno je, da ne zanemarite ali zavračate njihove zaskrbljenosti. Če postavijo vprašanje, ki se vam morda zdi skrajno, na primer: “Ali bomo vsi umrli?”, jim zagotovite, da se to ne bo zgodilo, vendar poskušajte tudi ugotoviti, kaj so slišali in zakaj jih skrbi, da bi se to zgodilo. Če boste razumeli, od kod izvirajo skrbi, jih boste najverjetneje lahko pomirili. 

Ne pozabite priznati njihovih občutkov in jim zagotoviti, da je vse, kar čutijo, naravno. Pokažite, da jih poslušate, tako da jim namenite vso svojo pozornost, in jih spomnite, da se lahko z vami ali drugo zaupanja vredno odraslo osebo pogovorijo, kadar koli želijo. 

2. Ohranite mirnost in se prilagodite starosti otroka 

Otroci imajo pravico vedeti, kaj se dogaja v svetu, vendar so odrasli odgovorni tudi za to, da jih varujejo pred stisko. Sami najbolje poznate svojega otroka. Uporabljajte jezik, primeren starosti, opazujte njihove odzive in bodite občutljivi za njihovo stopnjo zaskrbljenosti. 

Normalno je, če ste tudi vi žalostni ali zaskrbljeni zaradi dogajanja. Vendar ne pozabite, da otroci sprejemajo čustvene signale od odraslih, zato poskušajte, da z otrokom ne deliti preveč strahov. Govorite mirno in bodite pozorni na govorico telesa, na primer na obrazno mimiko. 

Kolikor lahko, otrokom vedno znova zagotovite, da so varni pred kakršno koli nevarnostjo. Spomnite jih, da si številni ljudje po vsem svetu prizadevajo, da bi ustavili konflikt in dosegli mir.   

Ne pozabite, prav tako je v redu, če nimate odgovora na vsako vprašanje. Lahko rečete, da ga morate poiskati, ali pa ga uporabite kot priložnost, da s starejšimi otroki skupaj poiščete odgovore. Uporabite spletne strani uglednih novičarskih organizacij ali mednarodnih organizacij, novice najdete tudi na strani UNICEF Slovenija. Otrokom razložite, da nekatere informacije na spletu niso točne in kako pomembno je poiskati zanesljive vire.  

3. Širite sočutje, ne stigme 

Konflikt lahko pogosto prinese predsodke in diskriminacijo, bodisi proti ljudem bodisi proti državi. Ko se pogovarjate z otroki, se izogibajte oznakam, kot so “slabi ljudje” ali “zlo”, in jih raje izkoristite kot priložnost za spodbujanje sočutja, na primer do družin, ki so morale zapustiti svoje domove.

Tudi če se konflikt dogaja v oddaljeni državi, lahko spodbuja diskriminacijo na vašem pragu. Preverite, ali vaši otroci ne doživljajo ustrahovanja ali k njemu prispevajo. Če so bili v šoli nadlegovani ali ustrahovani, jih spodbudite, da to povedo vam ali odrasli osebi, ki ji zaupajo. 

Otroke opomnite, da si vsi zaslužijo varnost v šoli in družbi. Trpinčenje in diskriminacija sta vedno napačna, zato moramo vsak po svojih močeh širiti prijaznost in podpirati drug drugega.

4. Osredotočite se na pomočnike 

Pomembno je, da otroci vedo, da si ljudje pomagajo z dejanji poguma in prijaznosti. Poiščite pozitivne zgodbe, na primer o prvih posredovalcih, ki pomagajo ljudem, ali o mladih, ki pozivajo k miru. 

Preverite, ali bi vaš otrok želel sodelovati pri sprejemanju pozitivnih ukrepov. Morda bi lahko narisal plakat ali napisal pesem za mir, morda pa bi lahko sodelovali pri zbiranju sredstev na lokalni ravni ali se pridružili peticiji. Občutek, da nekaj naredimo, ne glede na to, kako majhno je to, lahko pogosto prinese veliko tolažbo.

5. Pogovore zaključite previdno in z nežnostjo 

Ko zaključujete pogovor, se prepričajte, da otroka ne puščate v stiski. Poskusite oceniti njegovo stopnjo tesnobe tako, da opazujete njegovo telesno govorico, upoštevate, ali uporablja običajen ton glasu, in opazujete njegovo dihanje. 

Spomnite ga, da vam ni vseeno in da ste mu na voljo za poslušanje in podporo, kadarkoli se počuti zaskrbljenega. 

6. Še naprej preverjajte 

Ko se novice o vojni nadaljujejo, morate še naprej preverjati, kako je ob tem vašemu otroku. Kako se počuti? Ima kakšna nova vprašanja ali stvari, o katerih bi se rad pogovoril z vami? 

Če se zdi, da je otrok zaskrbljen ali tesnoben zaradi dogajanja, bodite pozorni na morebitne spremembe v njegovem vedenju ali počutju, kot so bolečine v trebuhu, glavoboli, nočne more ali težave s spanjem. 

Otroci se različno odzivajo na neželene dogodke in nekateri znaki stiske morda niso tako očitni. Mlajši otroci lahko postanejo bolj zaprti kot običajno, najstniki pa lahko kažejo močno žalost ali jezo. Mnogi od teh odzivov trajajo le kratek čas in so normalni odzivi na stresne dogodke. Če ti odzivi trajajo dlje časa, bo vaš otrok morda potreboval strokovno pomoč. 

Pri zmanjševanju stresa mu lahko pomagate tako, da skupaj izvajate dejavnosti, kot je trebušno dihanje: 
•	5 krat vdihnite in izdihnite, pri čemer vdihujte 5 sekund skozi nos in izdihujte 5 sekund skozi usta. 
•	Razložite otroku, da ob vdihu mehko napihne trebuh kot balon, ob izdihu pa zrak spet počasi odhaja iz balona.

Bodite pripravljeni na pogovor z otrokom, če bo ta kdaj koli odprl to temo. Če je to tik pred spanjem, zaključite z nečim pozitivnim, na primer z branjem najljubše zgodbe, ki mu bo pomagala lepo zaspati. 

7. Omejite poplavo novic 

Bodite pozorni na to, koliko so vaši otroci izpostavljeni novicam, medtem ko so te polne skrb vzbujajočih naslovov in vznemirljivih slik. Razmislite o izklopu radijskih ali televizijskih novic, ko so v bližini mlajši otroci. Pri starejših otrocih lahko to izkoristite kot priložnost za pogovor o tem, koliko časa porabijo za branje in poslušanje novic ter katerim virom novic zaupajo. Bodite pozorni tudi na to, kako se o konfliktu pogovarjate z drugimi odraslimi, če so vaši otroci na dosegu sluha. 

Kolikor je glede na razširjenost novic mogoče, poskusite pozornost odvrniti na prijeten način, na primer z igranjem iger ali skupnim sprehodom. 

8. Poskrbite zase 

Otrokom boste lahko bolje pomagali, če se boste tudi sami konstruktivno spopadali s težavami. Otroci bodo zaznali vaš lasten odziv na novico, zato jim pomaga, če vedo, da ste mirni in da se nadzorujete. 

Če ste zaskrbljeni ali razburjeni, si vzemite čas zase in se obrnite na druge družinske člane, prijatelje in zaupanja vredne osebe. Bodite pozorni na to, kako reagirate ob novicah. Poskusite določiti ključne trenutke čez dan, ko boste preverjali, kaj se dogaja, namesto da ste nenehno na spletu. Kolikor lahko, si vzemite čas za stvari, ki vam pomagajo, da se sprostite in si opomorete.

Vir: UNICEF 3. marec 2022

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content