Novice

Domov » Aktualno » Novice » Globalno breme duševnih bolezni v zadnjih 30 letih naraslo

Globalno breme duševnih bolezni v zadnjih 30 letih naraslo

Globalno breme bolezni, ki ga merimo s številom preživelih let, prilagojenih nezmožnosti zaradi bolezni, na področju duševnega zdravja kaže trend naraščanja. Od leta 1990 pa do leta 2019 se je odstotek stopnje bremena s 3,1 dvignil na 4,9, kot je pokazala raziskava, nedavno objavljena v reviji Lancet Psychiatry.

Avtorji so v raziskavo zajeli podatke o prevalenci, letih, prilagojenih nezmožnosti, letih, preživetih z boleznijo, in izgubljenih letih življenja za 12 najpogostejših duševnih bolezni v 204 različnih državah in geografskih območjih. V letu 1990 so beležili nekaj manj kot 655 milijonov primerov duševnih motenj, v 2019 pa že dobrih 970 ali 48,1 odstotka več.

Največ depresije in anksioznosti

Za starost standardizirana stopnja preživelih let, prilagojenih nezmožnosti, v zajetem obdobju ni značilno narasla. Je bila pa pri ženskah višja kot pri moških. Ženske so pogosteje zbolevale za depresijo, anksioznostjo in motnjami hranjenja, medtem ko so moške pogosteje bremenile motnja pozornosti in motnje avtističnega spektra. Globalno gledano sta bili najpogostejši duševni motnji depresija in anksioznost, najmanj pa shizofrenija in motnje hranjenja.

Največje breme glede na stopnjo števila let, prilagojenih nezmožnosti, je med starostnimi skupinami tako povzročila depresija s 37,3 odstotka, sledita anksioznost z 22,9 odstotka in shizofrenija z 12,2 odstotka. Breme je naraščalo od otroštva in se postopno zmanjševalo po 35. letu starosti. V letu 2019 so največje breme po starosti standardizirani stopnji preživelih let, prilagojenih nezmožnosti, duševne motnje povzročile v visoko dohodkovni Severni Ameriki, Latinski Ameriki in avstral-azijskih deželah. Visoko dohodkovne dežele so imele tudi največ primerov motenj hranjenja, motnje pozornosti, vedenjskih motenj ter motnje avtističnega spektra. Za posledicami anoreksije nervoze je v letu 2019 umrlo povprečno 268,7 oseb, zaradi bulimije nervoze pa 49,6 oseb. Motnje hranjenja so tudi edina duševna motnja, za katero je moč ocenjevati stopnje let, izgubljenih zaradi bolezni.

Ukrepati je treba čim prej

Duševne motnje so se od leta 1990 s 13. mesta bolezni, ki predstavljajo vzrok za leta življenja, prilagojena nezmožnosti zaradi bolezni, do leta 2019 povzpele na 7. mesto. To predvsem pomeni, da je visoko breme duševnih bolezni obstajalo še pred pandemijo Covida-19. Številne države v svetu na potrebe na področju duševnega zdravja ne odgovarjajo v zadostni meri. Upoštevati pa je treba tudi nekatere omejitve raziskave, kot je manko zadostnih in dovolj kvalitetnih epidemioloških podatkov z nekaterih območij, zlasti revnejših, kjer je občutno nižja dostopnost storitev. V raziskavo ni bilo zajeto obdobje pandemije. Podatki se poleg tega nanašajo na definicije bolezni, med katerimi so v najnovejših izdajah diagnostičnih priročnikov nekatere že spremenjene. Izključeni so bili tudi podatki nevroloških motenj in zlorabe psihoaktivnih substanc.

Iz tega se da sklepati, da je pandemija Covida-19 breme težav v duševnih boleznih še povečala in da je dejansko breme duševnih bolezni zaradi pomanjkanja zadostnih podatkov še večje. Nujen je čim prejšnji in usklajen odziv vseh svetovnih vlad, če želimo zmanjšati naraščajoče breme duševnih bolezni in vrzel v dostopnosti storitev, so še zapisali avtorji študije.

Več na povezavi.

 

Scroll to Top
Skip to content