»Vizija nič« : nobenega samomora več

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Med strategijami preprečevanja tega, žal še vedno zelo pogostega vzroka smrti tako v Sloveniji kot svetu, se v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavlja t. i. »Vizija nič«. Strategija si prizadeva za to, da bi, kot pove že ime samo, samomor izkoreninili. To pa lahko v družbi dosežemo le s celostnim, več faznim, več nivojskim in multisektorskim pristopom.

Samomor kot pojav razlagajo različne teorije, med katerimi so se skozi čas najbolj uveljavile: sociološka teorija, teorija brezupa, teorija psihološke bolečine, teorija bega, teorija čustvene regulacije, model dispozicija – stres, medosebna psihološka teorija in socio-ekološki model Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).  Vsaka od teorij je pomembno vplivala na razvoj različnih preventivnih pristopov, ki morajo upoštevati različne faktorje vplivanja, če želijo karseda široko in učinkovito preprečiti samomorilnost. Vizija nič, ki zagovarja tezo, da se nihče ne bi smel znajti v položaju, ko se samomor zdi edina možna rešitev stiske, tako upošteva in vključuje vse vidike dejavnikov vplivanja iz prej omenjenih teorij.

Prizadeva si za spreminjanje sistema z uporabo na dokazih utemeljenega znanja na več nivojski in več disciplinarni način:

• sprejemanje novih politik in smernic tako na nacionalni, regionalni kot ravni posameznih organizacij,
• združevanje prizadevanj sektorjev javnega zdravja in zdravstvenega varstva,
• združevanje prizadevanj in aktivnosti politike, zakonodaje, gospodarstva, področij psihiatrije, psihologije, sociologije, antropologije, izobraževanja in religije.

Prednosti in izzivi

Ključni cilj Vizije nič je zagotavljanje zadostnih sredstev, zlasti za financiranje primarne in sekundarne preventive samomora. S tem se posameznim organizacijam zagotovi podlaga, da se lahko tudi v praksi zavežejo ciljem strategije. S tem se odgovornost za preprečevanja samomora res lahko razporedi med več disciplinarne pristope, ki dokazano delujejo. Vizija nič hkrati cilja na zmanjševanje stigme v povezavi s samomorom, in sicer s preusmerjanjem fokusa s samomorilnih posameznikov in njihovih bližnjih na družbene determinante samomora ter h krepitvi varovalnih dejavnikov. Sistemski pristop in boljše komuniciranje same problematike odvzemata breme krivde s posameznika, saj dejanski vzrok za sleherni samomor tiči v tem, da je odpovedal celotni sistem – ne oseba, ki samomor stori.

Vzrok za sleherni samomor tiči v tem, da je odpovedal celotni sistem – ne oseba, ki samomor stori.

Glavni izziv, ki ga mora Vizija nič še premagati, pa je različno interpretiranje strategije znotraj različnih držav. Na Švedskem, na primer, nekateri psihiatri dvomijo v uresničljivost vizije in se bojijo, da ima prizadevanje za »preprečevanje smrti za vsako ceno« lahko negativen učinek na rezultate zdravljenja težav v duševnem zdravju, prav zaradi preusmerjanja pozornosti od učenja tega, kako kakovostno živeti z duševno motnjo. Hkrati jih skrbi morebitno povečanje prisilnih hospitalizacij. Toda praksa kaže, da se število samomorov povečuje najbolj ravno takrat, ko so ocenjevanje tveganja, zdravstvena oskrba in zdravljenje najbolj pomanjkljivi.  Drugi večji izziv so tudi sredstva, potrebna za realizacijo vizije. Tako sprememba delovanja kot dodatno izobraževanje staneta veliko že sama po sebi, vendar pa nekatere študije primerov kažejo, da se vložek na dolgi rok zelo obrestuje – zlasti v primerjavi z družbenim in ekonomskim bremenom samomora. Nekatere skrbi tudi, da prizadevanje za nič samomorov nasprotuje prizadevanjem za legalizacijo evtanazije oz. pomoči pri samomoru kronično in hudo bolnih. Vendar Vizija nič vključuje jasno razlikovanje med tovrstno obliko samomora in samomorom zaradi psihične oz. čustvene stiske.

Vizija »vsako leto manj«

V Sloveniji, ki tradicionalno žal še vedno spada med nadpovprečne države po stopnji samomorilnosti, smo od števila nič še precej oddaljeni, gre nam pa relativno dobro pri zmanjševanju. V povprečju je stopnja samomorilnosti v zadnjih tridesetih letih občutno upadla, a je še mnogo prezgodaj za to, da bi si lahko oddahnili. Po zadnjih podatkih za leto 2021 je bilo število smrti zaradi samomora v povprečju nekoliko višje kot leto prej. Če bomo vztrajni vsaj pri strategiji »vsako leto manj«, bomo naredili že veliko. »Ustvarjajmo upanje z dejanji«, kot pravi geslo letošnjega svetovnega dne preprečevanja samomora, v stiski poiščimo pomoč, pristopimo k drugim, ki so v stiski, pogovarjajmo se o samomoru in si 10. septembra nadenimo rumeno-oranžno pentljo.

Maruša Bertoncelj, Regijski koordinatorji duševnega zdravja

Viri in priporočene vsebine:

• Monografija o samomoru – Samomor v Sloveniji in svetu
• Psihološka prva pomoč
• Zero Suicide
• Wasserman, D., Tadić, I., Bec, C. (2022). Vision Zero In Suicide Prevention And Suicide Preventive Methods. In: Edvardsson Björnberg, K., Belin, MÅ., Hansson, S.O., Tingvall, C. (eds) The Vision Zero Handbook. Springer, Cham.