Kaj se skriva v branju? In kaj se z branjem odkriva?
Kaj se skriva očku v bradi: branje za starše in dojenčke
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevamo, da bi bilo branje otroku del kakovostnega sodelovanja z otrokom od rojstva dalje, knjiga pa del otrokovega vsakdanjega okolja v družini, zdravstveni ustanovi, v vrtcu in drugod. In sporočamo imenitno novico: po skrbni pripravi in potrpežljivem pričakovanju smo v najlepšem delu uresničevanja naših prizadevanj. Z letošnjo jesenjo patronažna medicinska sestra ob obisku družine z dojenčkom pri starosti štirih ali petih mesecev podari izvirno slovensko kartonko z naslovom Kaj se skriva očku v bradi pisatelja Boštjana Gorenca Pižame in ilustratorja Igorja Šinkovca. Kot vemo, je kartonka varna in trpežna slikanica, posebej prilagojena za otroške ročice, igro in raziskovanje, in nič hudega, če jo otrok dene tudi v usta.
Branje za zdravje: ko zdravstveni strokovnjak družini z dojenčkom podari knjigo
Ob tem patronažna medicinska sestra mamo in očeta spodbudi, naj se z dojenčkom pogovarjata, ga pogosto vzameta v naročje, mu pripovedujeta pesmice, pravljice in zgodbe, mu pojeta in mu bereta. In poudari, kot pove tudi sporočilo na zadnji platnici kartonke, da vsak bere po svoje, očka tako in mama drugače, pa spet drugače stari starši, brat, sestra ali druga ljubeča in skrbna oseba. Otrok posluša, gleda in uživa v druženju s svojimi bližnjimi in knjigo. Tako vzljubi branje.
Patronažna medicinska sestra starše povabi, naj otroka vpišejo v splošno knjižnico. Poleg kartonke starši prejmejo tudi letak Kaj se skriva v knjižnici, ki ga je pripravilo Združenje splošnih knjižnic. Z njim staršem ali otrokovim skrbnikom sporočamo, da je vpis za otroka v splošno knjižnico brezplačen, knjižnico pa predstavijo kot prostor, ki poleg izposoje knjig in drugega gradiva ponuja številne dejavnosti: bralne urice, predstave, knjižnico pod krošnjami, srečanja mamic in očetov (staršev) z dojenčki … Knjižnice so prave zakladnice, ki jih lahko družine skupaj raziskujejo in odkrivajo njihovo bogastvo, ko je otrok še dojenček, kobacajček, malčica, pa tudi ko je šolarka ali že mladostnik, mladostnica.
Je mogoče, da je branje pomembno za zdravje? Za zdravje dojenčka in otroka?
S prvo slikanico otroku odpremo vrata v čudoviti svet besed in podob. Branje v prijetnem umirjenem vzdušju krepi čustvene vezi med otroki in odraslimi. Z branjem spodbujamo njegov intelektualni, čustveni, jezikovni in socialni razvoj, hrani njegovo domišljijo, pripomore k razvoju empatije in širi njegov besedni zaklad. Vse to ugodno vpliva na njegov celostni razvoj, še posebej pomemben pa je prispevek k njegovemu duševnemu zdravju.
In ko bo zrasel, bo tudi sam rad raziskoval zakladnico človeškega duha, zapisanega v knjigah. V svetu pripovedovanja, branja in knjig se bo udomačil, ga vzljubil in zato bolj polno živel. Literatura pomaga otroku in mladostniku, da spoznava druge, svet in samega sebe. Knjige nas bogatijo in širijo obzorja. Zdravstveni strokovnjaki se tako pridružujejo sporočilom o pomenu pripovedovanja, branja otroku od samega začetka njegovega življenja in družinske pismenosti za zdrav otrokov razvoj, krepitev njegovih sposobnosti in podpiranja njegovih zmožnosti in zmanjševanje neenakosti. Otrok, ki bo vzljubil branje, ob vstopu v šolo bo dobro pripravljen na učenje in uspešnejši pri šolskem delu.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si torej prizadevamo za to, da bi bilo branje del našega in otrokovega vsakdana. Pomembno je, da starše informiramo, podpremo in z izborom besedilno in likovno kakovostnih kartonk, slikanic in knjig pomagamo vzpostavljati družinsko knjižnico. Naj spomnimo: v letu 2018 smo s kartonko s slovensko ljudsko pesmico Moja koklja špiklja špoklja z izjemno priljubljenimi ilustracijami Jelke Reichman obdarili nekaj več kot polovico otrok ene generacije. Letos smo s projektnimi sredstvi v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, zagotovili dovolj kartonk Kaj se skriva očku v bradi za otroke, ki se bodo rodili v letu in pol. Dolgoročni cilj je, da tovrstne nadgradnje dejavnosti niso odvisne od projektnega financiranja, pač pa postanejo del rednih preventivnih programov.
Na NIJZ pa v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravljamo tudi izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov o pomenu sodelovanja z otrokom, branja otroku, družinskega branja z vidika razvoja, celostnega zdravja, kakovostnega življenja (tudi) v odraslosti. Tako se gradijo temelji zdravstvene pismenosti. Branje pa je pomembno tudi kot zaščita pred pretirano izpostavljenostjo zaslonom. Na spletnem mestu zdaj.net so med številnimi drugimi objavljene tudi vsebine, o pomenu sodelovanja z otrokom in branja otroku od rojstva dalje, namenjene staršem, objavljene pa so tudi vsebine za zdravstvene strokovnjake. Več gradiva na www.zdaj.net.
dr. Zalka Drglin, Nacionalni inštitut za javno zdravje
