Novice

Domov » Aktualno » Novice » Biti mlad je lepo, a dokaj zahtevno

Biti mlad je lepo, a dokaj zahtevno

Na torkovo dopoldne, 25. oktobra 2022, so se v Mladinskem kulturnem centru v Slovenj Gradcu, ob obeležitvi Svetovnega dne duševnega zdravja 2022, zbrali strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva, nevladnih organizacij, ki se pri svojem delu srečujejo s populacijo otrok, mladostnikov in ki jim je mar za dobrobit mlade generacije. Posebej navdihujoče je bilo gostiti mlade, dijake Gimnazije Slovenj Gradec in mlade s PUM-a, ki so s svojimi glasbenimi, literarnimi in likovnimi prispevki naredili srečanje srčno, pestro in barvito.

Povedali so:

»Biti mlad je danes težko, saj ne glede na to, kakšni smo, nas včasih odrasel svet udari po glavi. Toliko stvari je, da se včasih kar izgubimo v tem hitenju in tempu, ki nam ga narekuje življenje in se težko ustavimo.«

»Biti mlad je grozno in vsako leto slabše.«

»Biti mlad je lepo, a dokaj zahtevno.«

»Jaz – močna beseda danes. Nekoč jaz-a ni bilo. Bilo mi je vseeno za jaz. Jaz doma sem sin samohranilke mame in velikokrat »oče« bratu. Pomagam, kolikor se da. Jaz v šoli ni obstajal, dokler nisem vstopil na Pum. Pa ne da se ne bi želel učiti, nisem mogel sedeti med toliko nepoznanimi ljudmi. Jaz med prijatelji sem jaz, tak kot sem. Tam sem najbolj jaz – jaz. Jaz do sebe pa sem velikokrat nespoštljiv. Ne čutim ljubezni do sebe in ne verjamem v sebe.«

Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje, je izpostavila družbeni kontekst kriz in negotovosti ter njihov vpliv tako na odrasle kot na odraščajoče. Spodbudila je kritični razmislek o vsakodnevnih samoumevnostih potrošništva in ideologije samouresničevanja, poudarila pomen podporne skupnosti, ki tke mrežo varovalnih dejavnikov v dobro šibkejših, ranljivih. Marjeta Ferlan Istinič, predstavnica Programa MIRA, je predstavila Nacionalni program duševnega zdravja in njegovo vizijo, prisotne pa je v svoji pozitivni maniri pozdravila tudi Neda Hudopisk, predstojnica OE Ravne na Koroškem. Sledil je prispevek doc. dr. Helene Jeriček Klanšček, ki je na duševno zdravje mladih pogledala v kontekstu raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju. Primerjala je podatke pred in med epidemijo in izpostavila odvisnost izidov od socialno demografskih dejavnikov, pri čemer se je pokazalo, da so mladostniki iz družin s slabim socialno ekonomskim statusom najbolj ranljiva skupina.


Metka Kališnik Šavli, pedopsihiatrinja in sistemska družinska terapevtka, , je spregovorila o odraščanju skozi izzive sodobnega časa, o vlogi staršev, pomenu regulacije afektov; povezala je zgodnje travmatične odnose navezanosti s kasnejšo patologijo, ob čemer so mnogi razmišljali o potrebi kakovostne in pravočasne oblike pomoči mladim mamicam. Govorila je vlogi simptomov in diagnoz, o tem kaj deluje, kateri so varovalni dejavniki, kateri dejavniki tveganja, vseskozi pa je poudarjala ključni pomen odnosa za razvoj posameznika. Z bogatimi izkušnjami, strokovno podkovanostjo, jezikovno odličnostjo in rahločutno držo nas je navdušila.

Po odmoru so imeli glavno besedo mladi. Aksel je prebral nekaj svojih pesmi.

Galebova žalnica

Stala je tam na robu klifa in zrla v morje pod sabo.
Njegovo nežno šumenje jo je vabilo naj pride bližje,
bližje in bližje, dokler se kamenčki niso krušili s skalnega previsa.
Gledal sem jo in želel sem steci tja kjer je stala,
želel sem zavpiti naj pride nazaj.
Želel sem ji povedati toliko stvari, besede bi mi lile iz ust,
težke in goste kot nafta.
A stal sem daleč za njo, predaleč in nisem se mogel premakniti.
Gledala je krvavo sonce ki se je potapljalo v globine stvarstva
in po licih so ji tekle solze tako slane kot sovražno morje pod njo.
Tako rad bi ji bil rekel pridi k meni, zlekni se pod menoj,
prosim ne odhajaj tako zgodaj.
A ona me ni niti pogledala in samo stal sem tam,
jo želel zgrabiti za ramena in jo stresti.
Nekje nad nama je lebdel galeb, krožil je in jo prosil naj vendar pride nazaj.
Obraz je zakopala v dlani, ki so ji prinesle toliko bolečine
in krvavo olajšanje.
Ko so njene oči bile prazne in njeno srce izmaličeno,
kot zdaj, ko je stala že cisto na robu.
Takrat se je obrnila, roki ji je gravitacija potisnila ob telo, telo ji je pritisnila ob tla, da se je komaj drzala pokonci.
Pogledala me je in nemo sem jo rotil naj se bojuje s sovražno silo,
ki jo je vabila dol, dol v peneče valove.
“Kaj se tako dolgo obiraš, pridi že, pridi k meni,” je besnelo morje,
kričalo nad njo, da se je streslo celotno vesolje.
A ona je zrla vame in mislil sem si, da bo prišla,
da se bo stisnila ob moje toplo telo in zaspala v mojem objemu.
Tiho je zašumelo moje listje v vetru in moje deblo je zastokalo ob močnem sunku, a nisem padel.
Toda ona je stala tako blizu roba in tako daleč od mene,
da sem slišal samo se njen nežen vzdih, ko jo je veter ponesel s seboj.
Ponesel jo je dol v globino, dol v požrešno morje, ki je vreščalo
“Zdaj si moja in moja bos dokler se sonce ne stre.”
A jaz sem samo stal tam in gledal na mesto
kjer je prej stala, pozabljena, a resnična.
Galeb je zapel žalnico ter se dvignil stran
in krvavo sonce je poniknilo v globino.
Prizemljen sem povesil krošnjo,
le listje je nežno plesalo v vetru.

Tjaša Kocmut – Aksel

Kot reka

Bila sem kot reka.
Vesela in živahna
sem žuborela prek svetlih skal.

Po hribih čez drn in strn sem hitela
in se nisem ustavljala.
Bila sem svobodna kot ptič,
ki je pozabil, kje so tla.
Vsakemu, ki sem ga srečala,
sem namenila poseben val.
Kdor je hotel, je lahko pobral
kamenček z dna moje struge.
Nikoli nisem sodila drugačnih.
Nisem poznala tujcev.
V vseh sem se želela razbistriti,
zapeniti, širom razprostreti.
Sijala sem v vsej svoji veličini,
pogumna in polna upanja.
Ko bi me videli takrat!
Ponosna in močna, brez trohice dvoma.
Vedno sem glasno šumela,
divje sem se vrtinčila,
ko se je komu godila krivica.
Nikoli nisem obupala nad človekom,
niti takrat, ko je obupal sam.
Živo in vedro sem tekla,
hvaležna, da sem bila poslana na svet.
Nikoli nisem bila ujetnica svoje struge.
Bila sem živa in mogočna.
Cel svet mi je ležal na dlani.

Bila sem kot reka.
Vesela in živahna
sem žuborela prek svetlih skal.

Tjaša Kocmut – Aksel















Drugi so predstavili svoje poglede na to, kako je biti danes mlad, kaj pomeni biti jaz doma, v šoli, med prijatelji, v odnosu do sebe. Razmišljali so o stvareh, zaradi katerih je vredno živeti, o tem, kaj jih osrečuje ter kaj bi sporočili odraslim.

»Stvari, zaradi katerih je vredno živeti, so zame družina, prijatelji, lepote narave, mir, hrana, vsakdanji dobri odnosi in biti to, kar sem.«

»Hvaležna sem za objeme babice, za skavte, za smešne situacije, za mojo sestro, za družino in občutek varnosti v družbi ljudi, ki so mi blizu.«

»Prosil bi za razumevanje in potrpežljivost.«

»Odraslim bi sporočila, naj svoje otroke podpirajo, ne pa jim vsiljujejo svoje želje. Ni važno ali je odličnjak ali ne. Določenih stvari se moramo v življenju naučiti sami, lahkih in težkih. Seveda je prav, da jim nudite pomoč, vendar ne kaznujte jih ali silite v nekaj, kar vam ni uspelo. Dajte jim tudi vedeti, da jih imate radi, tudi takrat, ko naredijo napako. Drugače se bodo oddaljili, saj se bodo počutili neljubljene.«

V času strokovnih prispevkov so mladostniki ustvarjali plakate, kolaže, ki govorijo o življenju mladih in nam jih kasneje predstavili, drugi so risali individualno in svoje izdelke razstavili skupaj z risbami osnovnošolcev, ki so že v prejšnjih tednih ustvarjali na temo lepega v njihovem življenju.

Zadnji prispevek je pripravila klinična psihologinja Maja Korošec, ki v CDZOM Velenje dela z mladostniki po programu Cool Kids, programu za zmanjševanje anksioznosti po principu kognitivno vedenjske terapije.

V sklopu dogodka smo v avli Mladinskega centra postavili razstavo fotografij, poimenovano Tisto lepo v mojem življenju. Razstava je nastala v sklopu dogajanja ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ko smo širšo javnost pozvali k pošiljanju fotografij v želji, da svoj pogled usmerijo v tisto, kar jim daje upanje, jih navdaja s pozitivnim, da pomagajo drug drugega spomniti, zakaj je vredno, dobro živeti…

Povezava do fotografij Tisto lepo v mojem življenju.

Povezava do fotografij z dogodka.

Dogodek je priložnost, da skupaj slišimo več, da vidimo dlje, razumemo bolje. Povezal nas je v naravnanosti k dobremu, v skrbi za ranljive, pa tudi v skrbi za nas same. Le odnosno kompetentni odrasli bomo lahko vzgajali socialno / čustveno zrele otroke, mladostnike.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content