Socialna izključenost lahko spremeni črevesno mikrobioto
Vse več je znanega o vplivu črevesne mikrobiote na zdravje različnih organskih sistemov, s tem pa tudi na duševno zdravje. Črevesna mikrobiota lahko preko možgansko-črevesne osi deluje na funkcioniranje kognicije, čustev in vedenje. Več študij je že potrdilo spremenjeno sestavo mikrobiote pri ljudeh z različnimi duševnimi motnjami, manj znanega pa je o povezanosti psihološke bolečine kot posledice socialne izključenosti osebe in lastnosti njene črevesne mikrobiote.
V novi zanimivi študiji so zato preizkusili hipotezo, ali so spremembe v črevesni mikrobioti lahko povezane s psihičnim stanjem socialno izključene osebe. Kontrolirana študija je bila majhna, a je prinesla statistično dovolj značilne rezultate v prid hipoteze. V končnem vzorcu je sodelovalo 39 mladih ljudi, starih med 18 in 32, nihče med njimi v tednih pred začetkom raziskave ni užival nobenih dodatnih pro ali prebiotikov, antibiotikov ali zdravil za zdravljenje prebavnih bolezni, kar bi lahko vplivalo na popačenje rezultatov. Prav tako so izključili osebe, ki pogosto uživajo alkohol in popijejo velike količine kave. Glede na različne življenjske izkušnje in položaje so bili razdeljeni bodisi v opazovalno (soc. izključeno), bodisi pa v kontrolno skupino. Vsi so se predhodno psihološko testirali, oddali so tudi svoj vzorec blata.
Število, trajanje in intenzivnost primerov socialne izključenosti so merili s stopenjsko lestvico, s standardiziranimi vprašalniki pa so ocenili še doživljanje anksioznosti, depresivnosti in občutka osamljenosti. Sočasno so opravili tudi podrobno analizo blata oz. lastnosti bakterijskih populacij v njem.
Psihološka bolečina ruši ravnovesje zdravih bakterij
Ugotovili so, da je bilo v skupini socialno izključenih občutno znižano pomembno razmerje med dvema družinama bakterij, ki ga, če je porušeno, sicer povezujejo z debelostjo, vnetnimi procesi in moteno homeostazo metabolizma. Ker so predhodno preverili tudi, da v tej skupini niso imeli občutno drugačne prehrane kot kontrolna skupina, so raziskovalci sklepali, da je šlo za vpliv spremenjenega psihološkega stanja kot posledice socialne izključenosti. Podobno se je samo v skupini socialno izključenih občutno zmanjšala količina tretje skupine bakterij, znotraj skupine pa so bile te razlike pogojene tudi s stopnjo intenzivnosti, trajanjem in številom situacij socialne izključenosti. To družino bakterij, kadar je količina znižana, povezujejo z doživljanjem anksioznosti in depresije, in tako ni bilo presentljivo, da so v skupini socialno izključenih zaznali povečanje simptomov anksioznosti.
Že predhodne raziskave so pokazale razlike v črevesnih enterotipih (specifičnih bakterijskih ekosistemih) med osebami, ki pogosteje doživljajo prijetna čustva, in osebami, pri katerih prevladujejo neprijetna čustva. Dve vrsti bakterijskih kultur, od katerih je obilica ene povezana s pogostejšim doživljanjem prijetnih čustev, druga pa neprijetnih, sta tudi v tej študiji ustrezali profiloma obeh opazovanih skupin: socialno izključena skupina je imela več bakterij, ki jih povezujejo z doživljanjem neprijetnih čustev, manj pa bakterij, ki jih najdemo v makrobioti oseb, ki pogosto doživljajo prijetna čustva. Pri slednjih je bolje odziven tudi limbični sistem v možganih, ki je vključen v čustveno procesiranje.
Zaznane mikrobiotske spremembe v socialno izključeni skupini so značilne tudi za večjo verjetnost vnetnih procesov, kar podpira ugotovitev, da so imele osebe v tej skupini hujše prebavne motnje. Tudi sicer je vse več dokazov o vlogi vnetij pri povezanosti psihološke bolečine z motnjami prebavnega sistema. Za potrditev vzročnih povezanosti med vsemi opisanimi znaki in za boljše razumevanje temeljnih mehanizmov pa bodo potrebne še nadaljnje raziskave.
Maruša Bertoncelj, Program Mira
