Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Piran in Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja
Dne 6.12.2022 med 14.30 in 18.00 uro so v Zdravstvenem domu Piran obeležili prvo obletnico delovanja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Piran.
Srečanje je bilo namenjeno:
• povezovanju in informiranju strokovne javnosti o načinu dela multidisciplonarnega tima Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Piran o ciljni populaciji, vrstah pomoči, klinični poti obravnave, vstopni točki (tudi v kriznih situacijah), načinu delovanja multidisciplinarnega tima ter o pomembnosti povezovanja z lokalnimi strokovnimi službami in lokalno skupnostjo,
• predstavitvi Programa MIRA – Nacionalnega programa duševnega zdravja in
• okrogli mizi z naslovom “Povezani za duševno zdravje otrok in mladostnikov na Obali“.
Udeležba na dogodku s strani povabljenih strokovnjakov je bila zelo dobra, kar potrjuje aktualnost problematike duševnega zdravja otrok in mladostnikov v našem lokalnem okolju.
Pogovarjali smo se o izzivih in možnostih za izboljšavo, sprejetih ukrepih, prednostnih področij s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter s publiko razpravljali o tem, kje smo in kam, kot stroka, želimo priti.
Aktivni udeleženci okrogle mize, z omogočeno razpravo iz publike so bili:
• Danijel Bešić Loredan, dr. med., spec. ort., minister za zdravje
• Radivoje Pribakovič Brinovec, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, Program Mira, ,
• Matjaž Krajnc, dr. med., spec. orl. direktor Zdravstvenega doma Piran,
• mag.Natalija Bilobrk, univ.dipl. psih., spec. klin. psih. vodja CDZOM Piran,
• Milojka Pavletić Kopilović, dr.med., spec. psih.
Častna gosta dogodka:
• Danijel Bešič Loredan, dr. med., spec. ort., minister za zdravje in
• Radivoje Pribakovič Brinovec, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja
Osvetlili smo potrebe po razširitvi dokazano učinkovitih preventivnih programov za otroke in mladostnike z več vlaganja v preventivne dejavnosti, razvijanju vrstniškega svetovanja v našem prostoru (peer counseling), krepitvi sodelovanja in mreženja strokovnih delavcev različnih resorjev pri zagotavljanju skupnostnega pristopa in dobre podporne mreže pomoči v lokalnem okolju. Izpostavili smo pomanjkanje in posledično veliko preobremenjenost strokovnega kadra s področja duševnega zdravja, kar je razlog za nedopustno dolge čakalne dobe ter nezmožnost nudenja pravočasne strokovne pomoči vsem otrokom, mladim in njihovim družinam z visokimi dejavniki tveganja že takrat, ko se prižge alarm in je stiska veliko lažje rešljiva, obvladljiva že v enem ali dveh pogovorih.