Zmanjšanje osamljenosti in vključevanje sta ključnega pomena za duševno zdravje starejših
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v sklopu Programa MIRA organizirali spletno nacionalno srečanje z naslovom “Zmanjšanje osamljenosti in vključevanje sta ključnega pomena za duševno zdravje starejših”, ki je potekalo 8. novembra med 9. in 14. uro. Dogodka se je udeležilo 220 udeležencev iz zdravstva in socialnega varstva, odločevalci na državni in lokalni ravni, nevladne organizacije ter zainteresirani posamezniki, ki se pri svojem delu srečujejo s starejšimi.
Namen srečanja je bil spregovoriti o različnih izzivih, s katerimi se sooča starejša populacija, ter o načinih za krepitev neformalnih mrež, deležnikov, organizacij in programov, ki si prizadevajo vključevati starejše in posledično zmanjšujejo njihovo osamljenost. Ravno pandemija koronavirusa je pokazala silno ranljivost starejše populacije, zato je danes bolj kot kadarkoli prej pomembno, da razpravljamo o tej neizbežni javnozdravstveni problematiki.
Dogodek sta moderiali doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med., spec. socialne medicine in javnega zdravja, in Sanja Tkalec, mag. psih., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, medtem ko sta srečanje z uvodnimi besedami otvorila Radivoje Pribaković Brinovec, dr. med., spec., vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, in Aleš Kenda iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V nadaljevanju so sodelujoči predavatelji s svojimi prispevki pomagali pri soustvarjanju programa s 3 vsebinskimi sklopi:
- Dejavniki duševnega zdravja
• Odnosne in strukturne značilnosti skupnosti kot dejavnik vključenosti starejših, izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast (Fakulteta za družbene vede UL)
• Vpliv revščine pri starejših na njihov dostop do storitev v skupnosti, prof. dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo UL)
• Pogoji za dobro duševno zdravje, prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka)
- Zaznane skrbi starejših na področju duševnega zdravja
• Ali se starejši zavedamo lastnih potreb?, Jožica Gamse (Univerza za tretje življenjsko obdobje)
• Stigma in starizem, prof. dr. Vesna Švab (Medicinska fakulteta UL)
• Kako lahko tehnološke rešitve podprejo vključenost starejših odraslih?, Mateja Erce (InnoRenew CoE)
- Obstoječi programi za zmanjševanje osamljenosti starejših
• Programi MDDSZ za preprečevanje izključenosti starejših, Gregor Majcen (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – Sektor za razvoj storitev in programov)
• Možnosti in dobre prakse za starejše v lokalni skupnosti, mag. Tatjana Cvetko (ZD Koper)
• Osamljenost skozi prizmo programa “Starejši za starejše”, Rožca Šonc (Zveza društev upokojencev Slovenije)
Srečanje smo zaključili z okroglo mizo, pri kateri so sodelovali še: Janja Romih iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, Zdenka Katkič iz Društva Šola zdravja ter Andreja Mezinec in Martina Horvat iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sodelujoči so razpravljali o korakih, ki bodo potrebni za nadaljnje zmanjševanje osamljenosti med starejšimi. Izpostavili so, da so starejši izredno heterogena skupina, ki se zelo različno soočajo z raznimi izzivi, kot so na primer: bivanjska praznota, potreba po občutku samostojnosti in neodvisnosti, mobilnost in dostopnost, poznavanje sodobnih tehnologij, revščina, izgube prijateljev in znancev, nizka samopodoba pri vključevanju v skupnostne aktivnosti, predsodki družbe o staranju itd. Zato je pomembno, da dialog o potrebah starejših peljemo skupaj z njimi ter jih spodbujamo k vključevanju v aktivnosti lokalne skupnosti. Ob tem je smiselno spodbujati starejše k uporabi socialnih omrežij za komunikacijo z bližnjimi, saj vsak posameznik potrebuje vsaj tri ure osebnega pogovora na teden z ljudmi različnih starosti. Sodobne tehnologije namreč pripomorejo tudi k premagovanju ovir z mobilnostjo starejših. Na tem mestu je smiselno izpostaviti pomen medgeneracijskega sodelovanja pri učenju sodobnih veščin, ki se je izkazalo za izredno učinkovit način povezovanja različnih generacij. Na sistemski ravni bi morali povezati službe, ki se ukvarjajo z oskrbo in nego starejših, ter jih opolnomočiti za prepoznavanje in preprečevanje nasilja nad starejšimi. Ob tem bi morali zagotoviti tudi redno in zanesljivo financiranje nevladnih organizacij ter storitev oskrbe. Na ta način bi zmanjšali tudi problem revščine ter povečali dostopnost do virov pomoči v lokalnem okolju.
Udeleženci so bili zadovoljni z izvedbo samega srečanja, hkrati pa so ocenili, da so predstavljene vsebine zelo uporabne pri njihovem delu. Večini udeležencev so se izpolnila pričakovanja, ki so jih imeli v zvezi s srečanjem, pohvalili pa so zlasti aktualnost in širino predstavljene problematike. Nekateri udeleženci so izpostavili, da bi si želeli več informacij o konkretnih programih in več primerov dobrih praks iz terena.
“Program je bil po vsebini bogat; izzivi osamljenosti so bili osvetljeni iz različnih zornih kotov.”
“Vsi predavatelji so imeli vsebinsko zelo dobra predavanja.”
“Manjkalo mi je konkretnih programov, dobrih praks, kaj lahko ponudimo starostnikom na terenu.”
“Odprli ste zanimivo in zelo aktualno temo, o katerimo moramo več in globlje razmišljati.”
“Odlično izvedeno srečanje, polno zanimivih vsebin in izkustvenih zgodb.”
Videoposnetek srečanja je dostopen na Youtube kanalu na naslednji povezavi.
