Novice

Domov » Aktualno » Novice » Spletno medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki: Regijsko strokovno srečanje

Spletno medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki: Regijsko strokovno srečanje

Spletno medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki: Regijsko strokovno srečanje

Spletno nasilje je realnost digitalne dobe. Kot posebno ranljiva skupina v spletno okolje vstopajo otroci in mladostniki. Preden otroci začnejo uporabljati pametne naprave in svetovni splet so pogosto nepoučeni, tako o varni rabi interneta kot tudi o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni v digitalnem okolju.

Pojav spletnega nasilja med otroci in mladostniki, njegovih posledicah, prepoznavanju, preprečevanju nasilja in pomoč žrtvam so bile teme regijskega strokovnega srečanja, ki ga je 3.3.2023 organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Koper, v soorganizaciji s Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola.

Foto: NIJZ, Območna enota Koper

Spletno nasilje se pojavlja v različnih oblikah. Lahko gre za širjenje sovraštva in nestrpnosti do ranljivih preko različnih spletnih kanalov, za videoposnetke pretepov, ki jih udeleženci izzovejo za namen izdelave posnetka, deljenje ali objavljanje golih fotografij ali posnetkov drugih na spletu brez njihovega privoljenja, izsiljevanje s posnetki intimne narave, žaljenje posameznika na spletu, spletno zalezovanje ali spletno ustrahovanje.

Izkušnje zaposlenih na projektih za varno rabo interneta, centru pomoči pri prekomerni rabi interneta  ter centrov za socialno delo kažejo, da je medvrstniško spletno nasilje med mladimi v porastu. Janez Arh iz Logout-Centra sodobnih zasvojenosti pravi, da se »starost prvega stika in pričetka uporabe digitalnih tehnologij niža, da zaznavajo porast medvrstniškega spletnega nasilja in težav v duševnem zdravju zaradi spremljanja objav na socialnih omrežjih.« Nadalje pravi, da se niža starost pri tveganih spletnih vedenjih (sexting), mladi pa se ne zavedajo posledic pošiljanja neprimernih vsebin in spletnega nasilja. Obenem pa je  prisotna vzgojna nemoč staršev pri spremljanju in omejevanju uporabe zaslonov.

Foto: NIJZ, Območna enota Koper

Marko Puschner, zaposlen na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki je del projekta Center za varnejši internet, je dodal, da opažajo, da se otroci in mladostniki srečajo z medvrstniškim spletnim nasiljem takoj, ko postanejo samostojno aktivni na spletu, najkasneje pa takrat, ko začnejo uporabljati družabna omrežja.

Raziskava Odklikni!, ki jo je izvedla Fakulteta za družbene vede med osnovnošolci in srednješolci leta 2018, je pokazala, da je v tretjem triletju osnovne šole eno obliko spletnega nadlegovanja doživelo 55 % učenk in 49 % učencev, v srednji šoli pa se delež poveča na 64 % pri dijakinjah in 54 % pri dijakih (več na: http://odklikni.enakostspolov.si/raziskave/). Puschner seznani, da »pri svojem delu z mladostniki v okviru delavnic Safe.si opažamo, da je spletnega nasilja med mladimi zelo veliko« in dodaja, da je “skrb vzbujajoče, da so mladostniki začeli normalizirati blažje oblike spletnega nasilja. Blažjih žalitev ne razumejo več kot nasilje, vendar pa jih prizadenejo in se zaradi tega počutijo prizadete, kar je pokazala Safe.si anketa iz leta 2022.«

Ksenija Balantič iz Centra za socialno delo Južna Primorska meni, da se »medvrstniško nasilje sedaj seli in dogaja večinoma preko spleta oz. da je nasilje preko spleta že zelo razširjeno in največkrat povod za fizično nasilje.« V okviru obravnav mladoletnikov v predkazenskih in kazenskih postopkih so se pogosteje kot druga leta srečevali s kaznivimi dejanji, ki so imela elemente spletnega nasilja. V letu 2022 so se soočali z velikim številom najrazličnejših stisk otrok in mladostnikov in ocenjujejo, da so zadnja leta pustila posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ki se že kažejo kot porast tesnobe, anksioznosti, depresije ter agresivnih vedenj. Ugotavljajo tudi, da so mladostniki, ki jih obravnavajo na centru za socialno delo, v večini primerov zasvojeni z vsebinami digitalnih tehnologij, kar ima za posledico težave pri izostajanju od pouka, zlasti v času prvih šolskih ur, saj so zaradi digitalne zasvojenosti budni pozno v noč.

Zavedati se je potrebno, da »vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in brez vidnih posledic, pusti posledice,« opozarjajo psihologinje iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Piran. Pojasnjujejo, da »marsikatera žrtev ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi. Pomembno je, da znamo prepoznati znake takrat, ko je otrok žrtev (spletnega) medvrstniškega nasilja: boji se oditi v šolo, izostaja od pouka, njegov učni uspeh upada, se izolira, pojavi se telesna simptomatika (glavobol, nespečnost, slabost), želi si spremstvo v šolo. Vendar, obstajajo tudi dejavniki, ki lahko zmanjšajo možnost, da bo otrok postal žrtev nasilja: varna navezanost, podporna socialna mreža, sodelujoči starši, pozitivni odnosi s sorojenci in vrstniki, dostop do informacij o nasilju in vsi ti dejavniki dvigujejo otrokovo odpornost. Zato je pomembno, da znamo prepoznati otrokova močna področja ter jih krepimo

Te dejavnike imenujemo varovalni dejavniki, ki jih Janez Arh iz Logout-a navaja kot:

  • jasna stališča do tehnologij,
  • uvajanje, vzdrževanje reda in pravil,
  • uvajanje in dosledno izvajanje posledic kršenja pravil,
  • pozitiven zgled odraslih,
  • ustvarjalna in aktivna izraba prostega časa,
  • zadolžitve za opravila in
  • sprotno reševanje težav.

Z mladimi žrtvami nasilja se srečujejo tudi svetovalci TOM telefona. Neža Vidic pojasnjuje, da je njihovim »svetovalcem vedno izziv, da preko svetovalnega razgovora pomagajo, da se otrok premakne s položaja nemoči, brezupa in zmedenosti na točko, kjer se začne umirjati, črpati iz lastnih virov, vzpostavlja realnejši pogled na svojo situacijo in se opremi s konkretnim načrtom pomoči. Svetovalcem je pomembno, da skupaj z njim poiščemo tisto odraslo kompetentno osebo iz njegove socialne mreže, ki mu bo v podporo in pomoč, da se nasilje nad njim prekine.« Ob tem dodaja, da »opažajo, da starši pri mnogih otrocih žal niso prva izbira zaupne osebe, saj je lahko v družini prisotno nerazumevanje, slabi odnosi v družini, občutek, da nikomur ni mar zanje in podobno. Še bolj pogosto pa je enostavno to, da imajo otroci kljub dobrim odnosom v družini prevelik občutek krivde ali sramu, da bi se zmogli zaupati staršu, učitelju ali kakšni drugi osebi v bližini.«

Mladi so radovedni in internet je zelo praktičen pripomoček za iskanje informacij, nenazadnje tudi iskanje informacij o spolnosti, kar je njihova razvojna potreba. Pomembno je, da so otroci in mladostniki še pred uporabo digitalnih naprav podučeni o njihovih pasteh, opolnomočeni z veščinami, ki jim bodo pomagale krmariti skozi morje spletnih nevarnosti.

Nina Mezinec, kriminalistična inšpektorica specialistka v Oddelku za mladoletniško kriminaliteto pojasnjuje in svetuje: »Preden otroku kupimo njegovo prvo pametno napravo, se moramo kot starši vprašati, ali je naš otrok sploh že pripravljen za uporabo telefona ali računalnika, saj to s seboj prinaša posebno odgovornost. Z otroki se je potrebno pogovarjati o spletnih spolnih zlorabah, še preden do teh pride. Posledice spletnih spolnih zlorab so trajne, doživljenjske in nepopravljive, saj se enkrat objavljene ali poslane fotografije nikoli več ne da izbrisati, zato je nujno pomembno, da se z otrokom pogovorimo že prej.« in dodaja: »Ob nakupu naprave skupaj z otrokom postavite meje uporabe pametnih naprav in interneta. Na primeren način jih soočite z dejstvom, da nimajo vsi ljudje, ki jih spoznajo na spletu, dobrih in prijateljskih namenov. Otrokom ne prepovedujte uporabe pametnih naprav in svetovnega spleta, saj je to nujen pripomoček za vsakdanje življenje. Otrok, ki nima družbenih omrežij, ki jih uporabljajo vrstniki, je tako počasi izključen iz dogajanja, ki se popoldan in zvečer odvija preko aplikacij in posledično izločen iz skupine. Kar pa je izmed vseh preventivnih nasvetov najbolj pomembno, je to, da svojim otrokom zaupate, se z njimi pogovarjate, jim posvetite svoj čas.«

Včasih se kljub vsem našim prizadevanjem vseeno zgodi, da otrok postane žrtev nasilja ali zlorab na spletu. V takem primeru Nina Mezinec, svetuje: »Otroka pomirimo, mu damo vedeti, da ni sam kriv za to, kar se mu je zgodilo, predvsem pa ga poslušamo. Ob sumu, da je bilo nad otrokom storjeno kaznivo dejanje, o tem nemudoma obvestimo policijo, nikakor pa ne brišemo slik, videoposnetkov in pogovorov, čeprav je otroka – razumljivo – sram in strah.«

Kljub tveganjem, pa ima uporaba spleta tudi pozitivne vidike. Družbena omrežja in videoigre, v določenem segmentu, lahko zadostijo psihološkim potrebam posameznika, kot je potreba po sprejetosti, povezanosti, potrditvi, zabavi, priznanju in moči. Igranje izbranih videoiger ima tudi svoje prednosti. Izboljša se reakcijski čas, zaznavanje razlik, abstraktno in sistematično mišljenje, pozornost, odločanje, procesiranje informacij ter reševanje izzivov. Socialna omrežja  omogočajo komunikacijo s prijatelji, izražanje in deljenje interesov uporabnika, spremljanje novic in dogajanja, pospešujejo učenje tujih jezikov, razvoj digitalnih veščin in sodelovanje v aktivnostih in kampanjah. Splet ni le poln pasti, posamezniku in družbi omogoča razvoj, le naučiti se moramo živeti s pametnimi napravami in sodobno tehnologijo.

Foto: NIJZ, Območna enota Koper

Marko Puschner, sodelavec točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si poudari: »Po našem mnenju je ključnega pomena osveščanje in izobraževanje o varni rabi interneta in medijsko opismenjevanje, ki pa se mora začeti že v predšolskem času in temelji na učenju konceptov uporabe spleta (npr. pomen varovanja zasebnosti, razumevanje prijateljstva, varnosti itd.) ter brez uporabe naprav z zasloni.« Predlaga, da naj se »z vstopom v osnovno šolo teme nadgrajujejo glede na tveganja, s katerimi se mladostniki srečujejo pri uporabi interneta. Celotno osveščanje in izobraževanje bi moralo biti sistemsko urejeno, sestavni del medijskega opismenjevanja in del šolskega kurikula, saj je le tako mogoče zagotoviti, da bodo vsi mladostniki deležni dovolj širokega in kakovostnega izobraževanja o varni rabi interneta. Na ta način bodo usposobljeni za soočanje z vsemi tveganji pri uporabi interneta.«

Opisane vsebine so bile predstavljene na brezplačnem celodnevnem regijskem strokovnem srečanju z naslovom Medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Koper, v soorganizaciji s Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola. Dogodek je potekal  v dvorani Art kina Odeon Izola. Želja po tovrstni vsebini je prišla iz lokalnega okolja Obalno-kraške in Primorsko-notranjske regije kot posledica zaznave porasta spletnega nasilja med najmlajšo populacijo. Povpraševanje po udeležbi na dogodku je bilo veliko, kar izkazuje aktualnost problematike spletnega medvrstniškega nasilja in potrebo udeležencev po tovrstnem znanju in informiranju o aktualnih programih z omenjenega področja v slovenskem prostoru. Udeležilo se ga je 95 strokovnih delavcev: šolski svetovalni delavci, učitelji, ravnatelji, socialni pedagogi, socialni delavci, psihologi, pediatri, medicinske sestre, policisti, strokovni delavci iz nevladnih organizacij, idr.

Foto: NIJZ, Območna enota Koper

Prispevek pripravila: Ana Stavber, regijska koordinatorica za duševno zdravje, NIJZ Območna enota Koper

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content