Spletno medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki: Regijsko strokovno srečanje

Spletno nasilje je realnost digitalne dobe. Kot posebno ranljiva skupina v spletno okolje vstopajo otroci in mladostniki. Preden otroci začnejo uporabljati pametne naprave in svetovni splet so pogosto nepoučeni, tako o varni rabi interneta kot tudi o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni v digitalnem okolju.

Pojav spletnega nasilja med otroci in mladostniki, njegovih posledicah, prepoznavanju, preprečevanju nasilja in pomoč žrtvam so bile teme regijskega strokovnega srečanja, ki ga je 3.3.2023 organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Koper, v soorganizaciji s Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola.

Spletno nasilje se pojavlja v različnih oblikah. Lahko gre za širjenje sovraštva in nestrpnosti do ranljivih preko različnih spletnih kanalov, za videoposnetke pretepov, ki jih udeleženci izzovejo za namen izdelave posnetka, deljenje ali objavljanje golih fotografij ali posnetkov drugih na spletu brez njihovega privoljenja, izsiljevanje s posnetki intimne narave, žaljenje posameznika na spletu, spletno zalezovanje ali spletno ustrahovanje.

Izkušnje zaposlenih na projektih za varno rabo interneta, centru pomoči pri prekomerni rabi interneta  ter centrov za socialno delo kažejo, da je medvrstniško spletno nasilje med mladimi v porastu. Janez Arh iz Logout-Centra sodobnih zasvojenosti pravi, da se »starost prvega stika in pričetka uporabe digitalnih tehnologij niža, da zaznavajo porast medvrstniškega spletnega nasilja in težav v duševnem zdravju zaradi spremljanja objav na socialnih omrežjih.« Nadalje pravi, da se niža starost pri tveganih spletnih vedenjih (sexting), mladi pa se ne zavedajo posledic pošiljanja neprimernih vsebin in spletnega nasilja. Obenem pa je  prisotna vzgojna nemoč staršev pri spremljanju in omejevanju uporabe zaslonov.

Marko Puschner, zaposlen na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki je del projekta Center za varnejši internet, je dodal, da opažajo, da se otroci in mladostniki srečajo z medvrstniškim spletnim nasiljem takoj, ko postanejo samostojno aktivni na spletu, najkasneje pa takrat, ko začnejo uporabljati družabna omrežja.

Raziskava Odklikni!, ki jo je izvedla Fakulteta za družbene vede med osnovnošolci in srednješolci leta 2018, je pokazala, da je v tretjem triletju osnovne šole eno obliko spletnega nadlegovanja doživelo 55 % učenk in 49 % učencev, v srednji šoli pa se delež poveča na 64 % pri dijakinjah in 54 % pri dijakih (več na: http://odklikni.enakostspolov.si/raziskave/). Puschner seznani, da »pri svojem delu z mladostniki v okviru delavnic Safe.si opažamo, da je spletnega nasilja med mladimi zelo veliko« in dodaja, da je “skrb vzbujajoče, da so mladostniki začeli normalizirati blažje oblike spletnega nasilja. Blažjih žalitev ne razumejo več kot nasilje, vendar pa jih prizadenejo in se zaradi tega počutijo prizadete, kar je pokazala Safe.si anketa iz leta 2022.«

Ksenija Balantič iz Centra za socialno delo Južna Primorska meni, da se »medvrstniško nasilje sedaj seli in dogaja večinoma preko spleta oz. da je nasilje preko spleta že zelo razširjeno in največkrat povod za fizično nasilje.« V okviru obravnav mladoletnikov v predkazenskih in kazenskih postopkih so se pogosteje kot druga leta srečevali s kaznivimi dejanji, ki so imela elemente spletnega nasilja. V letu 2022 so se soočali z velikim številom najrazličnejših stisk otrok in mladostnikov in ocenjujejo, da so zadnja leta pustila posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ki se že kažejo kot porast tesnobe, anksioznosti, depresije ter agresivnih vedenj. Ugotavljajo tudi, da so mladostniki, ki jih obravnavajo na centru za socialno delo, v večini primerov zasvojeni z vsebinami digitalnih tehnologij, kar ima za posledico težave pri izostajanju od pouka, zlasti v času prvih šolskih ur, saj so zaradi digitalne zasvojenosti budni pozno v noč.

Zavedati se je potrebno, da »vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in brez vidnih posledic, pusti posledice,« opozarjajo psihologinje iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Piran. Pojasnjujejo, da »marsikatera žrtev ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi. Pomembno je, da znamo prepoznati znake takrat, ko je otrok žrtev (spletnega) medvrstniškega nasilja: boji se oditi v šolo, izostaja od pouka, njegov učni uspeh upada, se izolira, pojavi se telesna simptomatika (glavobol, nespečnost, slabost), želi si spremstvo v šolo. Vendar, obstajajo tudi dejavniki, ki lahko zmanjšajo možnost, da bo otrok postal žrtev nasilja: varna navezanost, podporna socialna mreža, sodelujoči starši, pozitivni odnosi s sorojenci in vrstniki, dostop do informacij o nasilju in vsi ti dejavniki dvigujejo otrokovo odpornost. Zato je pomembno, da znamo prepoznati otrokova močna področja ter jih krepimo.«

Te dejavnike imenujemo varovalni dejavniki, ki jih Janez Arh iz Logout-a navaja kot:

• jasna stališča do tehnologij,
• uvajanje, vzdrževanje reda in pravil,
• uvajanje in dosledno izvajanje posledic kršenja pravil,
• pozitiven zgled odraslih,
• ustvarjalna in aktivna izraba prostega časa,
• zadolžitve za opravila in
• sprotno reševanje težav.

Z mladimi žrtvami nasilja se srečujejo tudi svetovalci TOM telefona. Neža Vidic pojasnjuje, da je njihovim »svetovalcem vedno izziv, da preko svetovalnega razgovora pomagajo, da se otrok premakne s položaja nemoči, brezupa in zmedenosti na točko, kjer se začne umirjati, črpati iz lastnih virov, vzpostavlja realnejši pogled na svojo situacijo in se opremi s konkretnim načrtom pomoči. Svetovalcem je pomembno, da skupaj z njim poiščemo tisto odraslo kompetentno osebo iz njegove socialne mreže, ki mu bo v podporo in pomoč, da se nasilje nad njim prekine.« Ob tem dodaja, da »opažajo, da starši pri mnogih otrocih žal niso prva izbira zaupne osebe, saj je lahko v družini prisotno nerazumevanje, slabi odnosi v družini, občutek, da nikomur ni mar zanje in podobno. Še bolj pogosto pa je enostavno to, da imajo otroci kljub dobrim odnosom v družini prevelik občutek krivde ali sramu, da bi se zmogli zaupati staršu, učitelju ali kakšni drugi osebi v bližini.«

Mladi so radovedni in internet je zelo praktičen pripomoček za iskanje informacij, nenazadnje tudi iskanje informacij o spolnosti, kar je njihova razvojna potreba. Pomembno je, da so otroci in mladostniki še pred uporabo digitalnih naprav podučeni o njihovih pasteh, opolnomočeni z veščinami, ki jim bodo pomagale krmariti skozi morje spletnih nevarnosti.

Nina Mezinec, kriminalistična inšpektorica specialistka v Oddelku za mladoletniško kriminaliteto pojasnjuje in svetuje: »Preden otroku kupimo njegovo prvo pametno napravo, se moramo kot starši vprašati, ali je naš otrok sploh že pripravljen za uporabo telefona ali računalnika, saj to s seboj prinaša posebno odgovornost. Z otroki se je potrebno pogovarjati o spletnih spolnih zlorabah, še preden do teh pride. Posledice spletnih spolnih zlorab so trajne, doživljenjske in nepopravljive, saj se enkrat objavljene ali poslane fotografije nikoli več ne da izbrisati, zato je nujno pomembno, da se z otrokom pogovorimo že prej.« in dodaja: »Ob nakupu naprave skupaj z otrokom postavite meje uporabe pametnih naprav in interneta. Na primeren način jih soočite z dejstvom, da nimajo vsi ljudje, ki jih spoznajo na spletu, dobrih in prijateljskih namenov. Otrokom ne prepovedujte uporabe pametnih naprav in svetovnega spleta, saj je to nujen pripomoček za vsakdanje življenje. Otrok, ki nima družbenih omrežij, ki jih uporabljajo vrstniki, je tako počasi izključen iz dogajanja, ki se popoldan in zvečer odvija preko aplikacij in posledično izločen iz skupine. Kar pa je izmed vseh preventivnih nasvetov najbolj pomembno, je to, da svojim otrokom zaupate, se z njimi pogovarjate, jim posvetite svoj čas.«

Včasih se kljub vsem našim prizadevanjem vseeno zgodi, da otrok postane žrtev nasilja ali zlorab na spletu. V takem primeru Nina Mezinec, svetuje: »Otroka pomirimo, mu damo vedeti, da ni sam kriv za to, kar se mu je zgodilo, predvsem pa ga poslušamo. Ob sumu, da je bilo nad otrokom storjeno kaznivo dejanje, o tem nemudoma obvestimo policijo, nikakor pa ne brišemo slik, videoposnetkov in pogovorov, čeprav je otroka – razumljivo – sram in strah.«

Kljub tveganjem, pa ima uporaba spleta tudi pozitivne vidike. Družbena omrežja in videoigre, v določenem segmentu, lahko zadostijo psihološkim potrebam posameznika, kot je potreba po sprejetosti, povezanosti, potrditvi, zabavi, priznanju in moči. Igranje izbranih videoiger ima tudi svoje prednosti. Izboljša se reakcijski čas, zaznavanje razlik, abstraktno in sistematično mišljenje, pozornost, odločanje, procesiranje informacij ter reševanje izzivov. Socialna omrežja  omogočajo komunikacijo s prijatelji, izražanje in deljenje interesov uporabnika, spremljanje novic in dogajanja, pospešujejo učenje tujih jezikov, razvoj digitalnih veščin in sodelovanje v aktivnostih in kampanjah. Splet ni le poln pasti, posamezniku in družbi omogoča razvoj, le naučiti se moramo živeti s pametnimi napravami in sodobno tehnologijo.

Marko Puschner, sodelavec točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si poudari: »Po našem mnenju je ključnega pomena osveščanje in izobraževanje o varni rabi interneta in medijsko opismenjevanje, ki pa se mora začeti že v predšolskem času in temelji na učenju konceptov uporabe spleta (npr. pomen varovanja zasebnosti, razumevanje prijateljstva, varnosti itd.) ter brez uporabe naprav z zasloni.« Predlaga, da naj se »z vstopom v osnovno šolo teme nadgrajujejo glede na tveganja, s katerimi se mladostniki srečujejo pri uporabi interneta. Celotno osveščanje in izobraževanje bi moralo biti sistemsko urejeno, sestavni del medijskega opismenjevanja in del šolskega kurikula, saj je le tako mogoče zagotoviti, da bodo vsi mladostniki deležni dovolj širokega in kakovostnega izobraževanja o varni rabi interneta. Na ta način bodo usposobljeni za soočanje z vsemi tveganji pri uporabi interneta.«

Opisane vsebine so bile predstavljene na brezplačnem celodnevnem regijskem strokovnem srečanju z naslovom Medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Koper, v soorganizaciji s Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola. Dogodek je potekal  v dvorani Art kina Odeon Izola. Želja po tovrstni vsebini je prišla iz lokalnega okolja Obalno-kraške in Primorsko-notranjske regije kot posledica zaznave porasta spletnega nasilja med najmlajšo populacijo. Povpraševanje po udeležbi na dogodku je bilo veliko, kar izkazuje aktualnost problematike spletnega medvrstniškega nasilja in potrebo udeležencev po tovrstnem znanju in informiranju o aktualnih programih z omenjenega področja v slovenskem prostoru. Udeležilo se ga je 95 strokovnih delavcev: šolski svetovalni delavci, učitelji, ravnatelji, socialni pedagogi, socialni delavci, psihologi, pediatri, medicinske sestre, policisti, strokovni delavci iz nevladnih organizacij, idr.

Prispevek pripravila: Ana Stavber, regijska koordinatorica za duševno zdravje, NIJZ Območna enota Koper