Gozdovi za (duševno) zdravje
Evropska komisija je konec februarja organizirala spletni posvet o nujnosti vključevanja duševnega zdravja v vse politike. Na posvetu se je predstavilo tudi nekaj dobrih evropskih praks, med katerimi je nedvomno izstopal irski inovativni projekt Gozdovi za zdravje.
Nastal je na pobudo državnega gozdarskega sveta, da bi za zdravstveno stroko identificirali pomen aktivnosti v gozdu za zdravje njegovih obiskovalcev. Uporaba gozdov in naravnih površin za krepitev zlasti duševnega zdravja – t. i. eko terapija – je sicer že precej razširjena praksa po številnih evropskih državah. Tudi raziskav o pozitivnem učinku na duševno zdravje je vse več.
Projekt Gozdovi za zdravje je prvič stekel v letu 2012, od tedaj pa doživel že vrsto ponovitev. Obsega 12-tedenski program, ki ga zdravstveni strokovnjak (npr. psihiater) lahko predpiše osebam z duševnimi motnjami, ki živijo v skupnosti. Gre torej že za fazo okrevanja in reintegracije v procesu zdravljenja, ko se uporabniki učijo čim bolj kakovostno živeti kljub duševnim ranljivostim. V okviru programa se tako vsak teden skupina z do največ 22 uporabnikov za tri ure odpravi v gozd, tam pa se sprehajajo, pogovarjajo o naravi in okolju, na temo narave tudi umetniško ustvarjajo, se sproščajo in izvajajo različne telesne vaje z uporabo gozdnega okolja.
Dokazan vpliv naravnega okolja na izboljšano razpoloženje
Udeleženci programa Gozdovi za zdravje so znatno povečali svojo stopnjo telesne aktivnosti, z lestvicami pa so pri njih izmerili povprečno 75-odstotno izboljšanje razpoloženja, 82-odstotno znižanje misli o samomoru, 66-odstotno izboljšanje motenj spanja, občutno manj občutkov krivde, brezupa in slabe samopodobe ter znižanje anksioznosti in nemira.
V letu 2014 so izvedli tudi pilotno študijo o učinkih programa. Zanimalo jih je, v kolikšni meri se bo udeležencem izboljšalo duševno počutje, socialne veščine ter telesno zdravje. Med drugim so ugotovili, da so udeleženci povečali svojo stopnjo telesne aktivnosti, z lestvicami pa so izmerili povprečno 75-odstotno izboljšanje razpoloženja, 82-odstotno znižanje misli o samomoru, 66-odstotno izboljšanje motenj spanja, občutno manj občutkov krivde, brezupa in slabe samopodobe, znižanje anksioznosti in nemira, znižani stroški zdravljenja, znižanje doze zdravil, nižja stopnja napotitev in obravnav v zdravstvenih ustanovah in celo povratek na delo oz. fakulteto.
Pozitiven učinek programa predstavlja že samo delo v manjših skupinah, saj se na ta način krepijo vključenost, socialne vezi, veščine in medvrstniška podpora, znižuje pa se potreba po podpori s strani zdravstvenih strokovnjakov v procesu okrevanja in vzdrževanju dobrega duševnega zdravja. To se je v primeru raziskovane skupine posebej potrdilo s formiranjem samopomočnega društva, znotraj katerega se vse odtlej dobivajo dvakrat tedensko in skupaj izvajajo različne aktivnosti na prostem.
Prevod in priredba:
Maruša Bertoncelj, Program Mira