Izzivi sodelovanja – strokovni posvet v Ormožu
Zaposleni v Razvojni ambulanti z vključenim Centrom za zgodnjo obravnavo in v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujeta v Zdravstvenem domu Ormož, so 28. septembra 2023 v Beli dvorani Grajske pristave Ormož organizirali strokovni posvet z lokalnimi strokovnjaki v šolstvu, socialnem-varstvu in v zdravstvu. Na njem so spregovorili o izzivih sodelovanja različnih strokovnih služb pri obravnavi otrok in mladostnikov ter njihovih družin.
Posvet je otvoril Aljaž Čibej, dipl. inž. rad., vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ormož, ki je uvodoma nagovoril vse prisotne in na kratko predstavil program Razvojne ambulante z vključenim Centrom za zgodnjo obravnavo (RA-CZO) ter Centra za duševno zdravje otrok mladostnikov (CDZOM).
Lea Majcen Bratuša, sicer vodja obeh centrov, je spregovorila o poti vzpostavljanja tako enega kot tudi drugega programa in o izzivih, s katerimi so se soočali. Nagovor je posvetila Dušanu Kolariču, dolgoletnemu pediatru v Zdravstvenem domu Ormož, in Vlasti Zupanič Domajnko, takratni direktorici zavoda, katerih vlogi sta bili v procesih razvoja strokovnih timov izjemnega pomena. Spregovorila je o tem, da je v vseh teh procesih izjemna sreča delati z ljudmi, ki delijo skupno vizijo in sooblikujejo pogoje za dobro sodelovanje. Na tem mestu se je zahvalila tudi najožjim sodelavcem in trenutnemu vodstvu Zdravstvenega doma.
V nadaljevanju sta strokovna tima CDZOM in RA-CZO predstavila različne vidike otrokovega razvoja in odstopanja, na katere je potrebno biti pozoren pri različnih starostih otrok.
Razvojna pediatrinja, fizioterapevtka, delovna terapevtka, logopedinji, psihologinje in specialna pedagoginja so vsaka iz svojega zornega kota predstavile razvojne odklone in ponudile napotke, kdaj je smiselno poiskati podporo in pomoč v RA-CZO ali CDZOM.
Sledilo je predavanje mag. Dunje Petak, univ. dipl. psih., iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo – OE Maribor, v katerem je predstavila dileme, ki se pojavljajo pri nudenju podpore otrokom s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Ob tem je izpostavila, da se največ nepravilnosti pojavlja pri otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, saj le-ti predstavljajo 43% vseh otrok s posebnimi potrebami. Opozorila je, da morajo šolski delavci pri delu z učenci z učnimi težavami upoštevati 5-stopenjski model pomoči, ki ga predvideva Koncept dela v osnovni šoli. Hkrati je poudarila, da prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter pri organizaciji pouka služijo le kot sredstvo, s katerim naj bi učenec na alternativen način izkazal svoje znanje, vsekakor pa ne služijo zniževanju standardov znanja. Zato je toliko bolj pomembno, da učitelji ocenjujejo znanje realno in da ne znižujejo kriterijev znanja, ki so določeni z učnimi načrti.
Zatem so govorci okrogle mize spregovorili o izzivih sodelovanja različnih strokovnih služb. Sodelovali so: Dunja Petak iz Zavoda RS za šolstvo – OE Maribor, Sanja Tkalec iz NIJZ – OE Maribor, Simona Meško iz vrtca Ormož, Aleksander Šterman iz OŠ Ormož, Mojca Visenjak iz OŠ Stanka Vraza Ormož ter Jasmina Dovnik in Lea Majcen Bratuša iz Zdravstvenega doma Ormož. Izpostavili so ključne izzive, s katerimi se soočajo pri podpori ali skrbi za otroke in soglasno zaključili, da je mogoče kakovostno podporo nuditi zgolj v sodelujočem odnosu strokovnih služb, za kar si bodo vsi tudi prioritetno prizadevali.
Sledilo je predavanje Žige Serneca, specialista otroške in mladostniške psihiatrije, ki je predstavil najpogostejše izzive mladostnikov. Opozoril je, da mladostnikov najožji socialni krog predstavljata družina in šola, torej starši oziroma skrbniki in učitelji ter drugi strokovni delavci šole, če upoštevamo le odrasle, ki so v največji meri odgovorni za nudenje ustrezne podpore mladim. Ob tem je opozoril, da zdravstveni delavci lahko doprinesejo veliko v procesu nudenja opore ožjemu socialnemu krogu, vendar pa dodatna okrepitev prvih ne razbremeni odgovornosti slednjih. Poudaril je namreč, da 70% mladih s težavami v duševnem zdravju ni bilo deležno ustreznih intervencij pravočasno, zato je nujno, da se starši in šola celostno lotevajo obravnave otrok in mladostnikov.
V zaključnem delu srečanja je Lea Majcen Bratuša, specialistka klinične psihologije, spregovorila o razlogih za nemoč v procesih nudenja podpore (v domačem okolju, v procesih vzgoje in izobraževanja in v procesih zdravljenja) in se v zaključnem delu oprla predvsem na izpostavitev virov moči, ki jih imamo tako strokovni delavci kot tudi starši. Poudarila je vrednost navezanosti v vseh oblikah nudenja podpore in odgovornosti odraslih za spremembe v odzivanju otrok.
Dogodka se je udeležilo več kot 70 ljudi iz šolstva, socialnega-varstva in zdravstva. Udeleženci so v evalvaciji poudarili pomembno vrednost izvedbe strokovnega srečanja za krepitev sodelovanja med različnimi institucijami v širšem okolju, ob čemer so izkazali tudi podporo kakovostno izvedenemu strokovnemu delu posveta.
