Novice

Domov » Aktualno » Novice » Obstoječa, pričakovana in možna skrb za duševno zdravje v šolah

Obstoječa, pričakovana in možna skrb za duševno zdravje v šolah

Obstoječa, pričakovana in možna skrb za duševno zdravje v šolah

Duševno zdravje je področje, ki je bilo dolgo zapostavljeno in o katerem se  ni veliko govorilo. Za duševno zdravje so pomembni različni dejavniki na ravni posameznika, skupnosti in okolja, ki ga krepijo in varujejo ali ogrožajo. Ti dejavniki so bistveni sestavni del različnih sistemskih ureditev, družbeno kulturnih usmeritev in politik, kot so ekonomska ureditev, socialna politika, zakonodaja, šolski sistem, okoljska politika…

Če se omejimo zgolj na področje zdravstva, želimo s pričujočim prispevkom v ospredje postaviti preventivo duševnih težav. Za to potrebujemo sistemsko dobro urejene, učinkovite in povezane aktivnosti na nacionalni ravni, ki dosegajo slehernega posameznika. Okolje, v katerem se v času svojega življenja znajde vsak posameznik v Sloveniji,  je šolsko okolje. Zato se pogosto, ko razmišljamo o promociji zdravja in preventivi duševnih motenj oziramo v smeri šolskega okolja, ki zaradi svojega ustroja že samo po sebi ponuja maksimalni doseg preventivnih aktivnosti, ki se v njem izvajajo.

Namen pričujočega poročila je opis trenutnega stanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter pregled vsebin in vrst pomoči s tematiko duševnega zdravja. Uvodoma so predstavljeni izsledki raziskav o stanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v zadnjih dveh letih. Nato se članek dotakne potencialnih vrzeli v obravnavanju tematik duševnega zdravja in dostopnosti pomoči v duševnih stiskah v šolskih okoljih.

I. Stanje na področju duševnega zdravja in stisk, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki, od časa pandemije covida-19 naprej

Mednarodna raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju ali Health Behaviour in School-Aged Children (Jeriček Klanšček idr., 2022) je dolgoročna, periodična raziskava, ki preučuje z zdravjem povezana vedenja pri 11-, 13-, 15- in 17-letnikih v Kanadi, Centralni Aziji in Evropi, med drugim tudi v Sloveniji. V šolskem letu 2021/2022 je v sklopu te raziskave v Sloveniji sodelovalo 22.592 11-letnikov, 21.792 13-letnikov 21.811 15-letnikov in 17.791 17-letnikov (Jeriček Klanšček idr., 2022). V nadaljevanju so predstavljeni izsledki raziskave v Sloveniji in primerjava le-teh z rezultati drugih držav HBSC raziskave leta 2022.

Več kot tretjina slovenskih mladostnikov je poročala o rednem pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov v letu 2022 (nevroza, nespečnost, razdražljivost…) (Jeriček Klanšček idr., 2022). Trend kaže, da se redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov iz leta v leto povišuje pri obeh spolih za 13-, 15- in 17-letnike v Sloveniji. Po izsledkih HBSC raziskave v ostalih državah v povprečju 44 % mladostnikov doživlja pojavljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov (Cosma idr., 2023), kar je v primerjavi s Slovenijo višji delež. Na primer v Luksemburgu je ta delež še višji in znaša 48, 8 % (Catunda idr., 2023), v Angliji pa celo 75 % (Hulbert idr., 2023).

Slovenski mladostniki so v letu 2022 zaznali višjo raven stresa v primerjavi s preteklimi leti (Jeriček Klanšček idr., 2022).

Dobra petina slovenskih mladostnikov je imela tudi povišano verjetnost depresije (Jeriček Klanšček idr., 2022), podoben delež so poročali tudi v Luksemburgu (Catunda idr., 2023) in Angliji (Hulbert idr., 2023). V primerjavi z letom 2018, ko je imelo povišano verjetnost za razvoj depresije 13,4 % mladostnikov v Sloveniji, je ta delež v letu 2022 pomembno višji (22,0 %) in opazen v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, izjema so le 11-letni fanti (Jeriček Klanšček idr., 2022).

Ob tem se trend razmišljanja o samomoru viša. V letu 2022 je o njem resno razmišljalo 16,6 % slovenskih mladostnikov, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti višje (Jeriček Klanšček idr., 2022).

Vsak šesti mladostnik v Sloveniji se je srečeval s pogostimi občutki osamljenosti (Jeriček Klanšček idr., 2022), kar velja tudi za povprečje v drugih državah v okviru HBSC raziskave leta 2022 (Cosma idr., 2023). 

S težjo obliko tesnobe se je spopadalo 6,7 % slovenskih mladostnikov, kar pa je v primerjavi z mladostniki iz Litve in Luksemburga bistveno nižje (Catunda idr., 2023; Šalčiūnaitė-Nikonovė idr., 2023). V Litvi se je leta 2022 s težjo obliko tesnobe spopadalo 24,4 % mladostnikov (Šalčiūnaitė-Nikonovė idr., 2023), v Luksemburgu pa 34,1 % mladostnikov (Catunda idr., 2023).

Kar zadeva socialna omrežja, se je od leta 2018 do 2022 problematična uporaba spletnih socialnih medijev pri slovenskih mladostnikih bistveno zvišala. Slaba desetina mladostnikov je kazala znake problematične uporabe spletnih socialnih medijev (Jeriček Klanšček idr., 2022), kar je približno enak delež kot pri litvanskih mladostnikih (Šalčiūnaitė-Nikonovė idr., 2023) in bistveno nižji delež kot pri angleških mladostnikih, ki znaša 23 % (Hulbert idr., 2023).

V šolskem okolju imajo pomemben vpliv na posameznika tudi medsebojni vrstniški odnosi, ki pa se z leti glede na podatke slabšajo. V letu 2022 je desetina mladostnikov v Sloveniji sodelovala pri trpinčenju sovrstnika v šoli (Jeriček Klanšček idr., 2022). Ta delež od leta 2002 pri 11-, 13- in 15-letnikih le še narašča. V povprečju so države vključene v HBSC raziskavo poročale, da je v letu 2022 6 % mladostnikov sodelovalo pri trpinčenju sovrstnika (Cosma idr., 2024), kar je manj kot slovensko povprečje. Na primer v Nemčiji je ta delež v letu 2022 bil še nižji, in sicer 3,4 % (Fischer in Bilz, 2024). Žrtev trpinčenja v letu 2022 naj bi bil vsak četrti slovenski mladostnik, kar se pri 11-, 13- in 15-letnikih prav tako povečuje (HBSC NIJZ, 2022). V primerjavi z drugimi državami, kjer je bil žrtev vsak deseti mladostnik (Cosma idr., 2024), pa je pojavnost tega tudi mnogo višja v Sloveniji.

II.  Dejavniki, ki prispevajo k ustvarjanju vrzeli v skrbi za duševno zdravje v šolskih okoljih

Otroci in mladostniki v šoli ne zaprosijo za pomoč, kar je posledica različnih razlogov. Rezultati raziskave, objavljeni v reviji Vzgoja (94, 24/2), so pokazali, da je 73 % mladih zaradi duševnega zdravja v svojem okolju občutilo stigmo, kar bi lahko bil eden od razlogov, da niso poiskali pomoči. Imeli so občutek, da njihove težave niso dovolj velike, ali da bi starši odklonili pomoč, če bi zanjo zaprosili (Hvala, 2022). Vse to se navezuje tudi na vlogo šole. V zgoraj omenjeni raziskavi je v letu 2022 le 44,1 % mladostnikov občutilo visoko podporo učiteljev, nekoliko višji delež (59, 6 %) pa je občutil visoko podporo sošolcev. Predvsem pa je pomemben podatek, da se je ta delež v primerjavi s preteklimi leti znižal (HBSC NIJZ, 2022).

Podpora učiteljev učencem se lahko povezuje tudi s psihično in fizično preobremenjenostjo učiteljev. V raziskavi o poklicnem stresu slovenskih vzgojiteljih in učiteljih (Slivar, 2009) so rezultati pokazali, da velika večina učiteljev (84 %) ocenjuje svoj poklic kot močno in izjemno stresen. Od tega je za 63 % učiteljev najbolj stresno nesramno vedenje učencev. Med druge dejavnike, ki povzročajo nezadovoljstvo pri delu, pa uvrščajo tudi: trpinčenje na šoli, slaba in neurejena organizacija, izgorelost, problematični starši, slabi odnosi med zaposlenimi itd. V raziskavi Retarja in sodelavcev (2020), ki se je sicer primarno ukvarjala z vzgojitelji, se je pokazalo, da vzgojitelji za izboljšanje psihofizičnega zdravja na delovnem mestu prepoznavajo sledeče dejavnike: nižje normative glede števila otrok, več gibalnih in športnih aktivnostih, izobraževanja in team buildinga ter možnosti terapije in svetovanja. Upoštevanje teh dejavnikov in krepitev pozitivnega odnosa med učenci in učitelji bi lahko postopoma privedlo do manjše obremenjenosti učiteljev in posledično do boljšega odnosa z njihovimi učenci.

Naslednja problematika, ki povzroča vrzel je ustrezna kompetentnost učiteljev za obravnavo tem s  področja duševnega zdravja. Te tematike naj bi se namreč obravnavale v sklopu pouka, katerega pa vodijo učitelji. Rezultati ene od raziskav (Žist, 2021), ki je vključevala 239 osnovnošolskih učiteljev, so pokazali, da več kot polovica učiteljev (52,3%) meni, da ne ve dovolj o duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ob tem prav tako več kot polovica učiteljev (82%) meni, da bi o tej temi za opravljanje svojega dela morali vedeti več. Pokazala se je tudi zmerna pozitivna korelacija med zaznano sposobnostjo učitelja za obravnavo učenca in njegovo pripravljenost za pomoč učencem v duševni stiski. Slednje si lahko razlagamo tudi kot enega od vzrokov za to, da učenci ne čutijo višje podpore pri učiteljih. Profesorji v srednjih šolah se v večini primerov tudi ne počutijo dovolj kompetentne za obravnavo tematik s področja duševnega zdravja. Rezultati raziskave (Kopinič, 2021), ki je vključevala 146 profesorjev in profesoric v srednji šoli, so pokazali, da  je 40 % profesorjev svoje znanje o duševnem zdravju ocenilo kot niti slabo, niti dobro, 30 % kot dobro,  8 % kot zelo dobro, 14 %  kot slabo in 1 % kot zelo slabo.

Poleg učiteljev pa pomembno vlogo v življenju učencev predstavljajo njihovi starši, a so žal pogostokrat premalo vključeni in ozaveščeni o tematiki duševnega zdravja. Na šolah (NIJZ, 2021, 2023) menijo, da bi bilo treba večji poudarek dati ozaveščanju staršev. Torej jih seznaniti z informacijami in tehnikami, s katerimi so se učenci ali dijaki srečali v šoli v sklopu delavnic. Ob tem bi bilo potrebno vzpostaviti tudi dejavnosti za starše, jim ponuditi predavanja in delavnice s področja skrbi za duševno zdravje in najti način, kako pritegniti starše, ki se tovrstnih aktivnosti običajno ne udeležujejo. Potrebno bi jih bilo tudi ozavestiti o prekomerni rabi digitalnih naprav in nevarnostih na socialnih omrežjih.

Ena izmed glavnih problematik, ki vpliva tudi na vse ostale, pa je premajhna vključenost vsebin o duševnem zdravju in ustreznih aktivnostih v šolski vsakdan. Večina vsebin duševnega zdravja se naslavlja le pri razrednih urah. V srednjih šolah je 75 % razredničark povedalo, da naslavlja vsebine duševnega zdravja pri razrednih urah (Kopinič, 2021). Potemtakem tega ne počno vse. Od tega 43 % enkrat mesečno, 28 % enkrat letno, 30 % pa, ko opazijo težave, kar pomeni, da vsebine niso vključene v šolsko življenje otrok na vsakodnevni ravni. Po njihovem mnenju jim težave pri pogostejšem vključevanju tematike duševnega zdravja predstavljajo: pomanjkanje časa, pomanjkanje znanja, odzivi dijakov in neustrezne okoliščine, kot so npr. preveliko število dijakov.

III. Vključenost skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov in dostopnost pomoči v šolskih okoljih

  • a) Storitve Šolske svetovalne službe

    Šolska svetovalna služba primarno skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov od leta 1996, ko se je formalno uredilo področje šolskega svetovalnega dela. Svetuje učencem oziroma dijakom in staršem, sodeluje z vodstvom šole in učitelji pri razvoju šole ter izvaja poklicno svetovanje. Profili, ki delujejo v šolski svetovalni službi, so: pedagog, specialni pedagog, socialni pedagog, inkluzivni pedagog, socialni delavec in psiholog. Svoje delo opravljajo na podlagi Programskih smernic, ki so bile sprejete leta 1999 in potem obnovljene leta 2008 ter predstavljajo temeljni dokument za opravljanje šolskega svetovalnega dela. V sklopu Programskih smernic (2008) se šolsko svetovalno delo deli na tri dejavnosti: dejavnosti pomoči; razvojne in preventivne dejavnosti; dejavnosti načrtovanja in evalvacije. Pod dejavnosti pomoči spadajo vse tiste dejavnosti, ki neposredno nudijo pomoč kateremu od udeležencev vzgojno-izobraževalnega dela. V sklop razvojnih in preventivnih dejavnosti spada analiza trenutnega stanja v šoli, predlogi izboljšav ter izvajanje konkretnih preventivnih projektov z oddelki, ranljivimi skupinami in nadarjenimi na šoli. Dejavnosti načrtovanja in evalvacije pa zajemajo vrednotenje dela šolske svetovalne službe ter zagotavljanje izvajanja kakovostnih dejavnosti. Šolska svetovalna služba prej omenjene dejavnosti izvaja na najrazličnejših področjih vzgojno-izobraževalnega dela, kot so: dejavnosti učenja, vzgoje, kulture, klime v razredu, osebnega in socialnega razvoja, ekonomskih stisk pa tudi delo z nadarjenimi ter z otroci s posebnimi potrebami, priseljenci itd.

    Rezultati raziskave izvedene s strani Univerze v Ljubljani (Gregorčič Mrvar idr., 2020) so pokazali, da imajo šolski svetovalni delavci občutek, da vsako leto dobivajo vse več nalog, ki so tudi zelo raznolike med sabo, posledično pa jim zmanjkuje časa. Pravijo tudi, da imajo vse več dela z dokumentacijo, kar privede do tega, da jim zmanjka časa za neposredno delo z učenci oziroma dijaki ter za izvajanje preventivnih dejavnosti. Preobremenjenost jim tako predstavlja eno izmed večjih ovir pri opravljanju svojega dela, kar pa posledično vpliva tudi na same uporabnike tega dela, in sicer otroke. (Gregorčič Mrvar idr., 2020)

    • b) Program Slovenska mreža zdravih šol

    Slovenska mreža zdravih šol deluje od leta 1993, trenutno je vključenih 398 šolskih okolij, namenjena pa je pedagoškim delavcem v osnovnih in srednjih šolah. Odziva se na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvaja preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše (NIJZ, 2024b). Z zdravjem povezane vsebine se posredujejo preko učnega načrta, pri čemer aktivno vključujejo učence/dijake, izobražujejo učitelje ter se povezujejo tudi z  lokalno in regionalno skupnostjo (NIJZ, 2024b.). Vsebine in dejavnosti si vsaka šola izbere sama, kljub temu pa mora slediti skupni temi oziroma načrtu, ki velja za vse vključene šole v danem letu (Center IRIS, 2023). Zadnja leta se načrt vsebin osredotoča predvsem na področje zdrave prehrane, gibanja in duševnega zdravja. V poročilu o delu zdrave šole za šolsko leto 2019/2020, 2021/2022 in 2022/2023 (NIJZ) so predstavljeni ti programi duševnega zdravja, skupaj z uspehi in možnimi izboljšavami. Med programe duševnega zdravja sodijo: Izboljševanje duševnega zdravja, To sem jaz, Ko učenca strese stres, Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, Obrazi nasilja v življenju otrok in mladostnikov, Smernice za postvencijo v šoli po samomoru, Motnje hranjenja in Avtizem v družbi tukaj in sedaj. To so v prvi vrsti interaktivne delavnice, ki krepijo kompetence mladostnikov na področju samopodobe, samoregulacije, komunikacije, socialnih veščin itd.

    V šolah so povedali (NIJZ, 2021, 2023), da so programi sicer zelo uporabni, a je zgolj nekaj srečanj, ki jih zajema en program, bistveno premalo, da bi učenci na dolgi rok odnesli kaj od tega. Želeli bi si, da bi bili ti programi bolj sistemsko vključeni v šolski pouk. Ob tem so tudi poudarili, da bi bilo dobro, če bi se programi izvajali v vseh oddelkih in bi vsebine prilagodili tudi učencem nižjih razredov.

    Pregled programov kaže, da imajo odlično pripravljene vsebine za osnovno razumevanje duševnega zdravja, krepitve samopodobe, aktivnega poslušanja sogovornika, samoregulacije čustev, zaznavanje stresa, kako najti pomoč in krepitev socialnih in čustvenih kompetenc. Manjkajo pa vsebine na temo razreševanja konfliktov in ukrepanja ob situacijah čustvenega in fizičnega nasilja. Ob tem bi bilo mogoče dobro imeti tudi več vsebin posvečene razredni klimi in krepitvi prijateljstev. Lahko bi jih bilo več tudi o žalovanju, s katerim se prej ali slej v življenju soočimo vsi. Dodali bi lahko tudi spopadanje z učnimi težavami in resnejšimi duševnimi težavami, še preden se te začnejo pojavljati, pa tudi vsebine o tem, kako vzpostavljati neko zdravo ravnovesje med šolo in življenjem izven nje.

    Nove oziroma razširjene vsebine bi lahko vpeljevali tudi preko raznovrstnih aktivnosti. Kot že navedeno, bi si tudi same šole (NIJZ, 2021, 2023) želele več delavnic na temo duševnega zdravja, z organizacijo okroglih miz in debat, z vajami čuječnosti, z več učenja socialnih spretnosti, tehnik sproščanja, z več nalogami za spoštljivo sodelovanje med učenci in vajami za izboljšanje razredne klime. Prav tako v šolah menijo, da bi bilo potrebno vključiti več vsebin, ki nudijo učencem občutek varnosti, delo na samopodobi, na sprejemanju  prevzemanju odgovornosti za lastna dejanja.

    • c) Dodatna opora strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju pri pridobivanju znanj in veščin na področju skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov  – Katis

    Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju – Katis nudi nabor izobraževanj in usposabljanj, ki neposredno nagovarjajo učitelje. Vsako leto ga izda Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Njegova vsebina sicer ni obvezni del učnega načrta, a služi kot bogat vir dodatnega znanja, ki ga šole lahko po izbiri koristijo. Kot pove že samo ime kataloga, so programi za izpopolnjevanje izobrazbe in programi profesionalnega usposabljanja namenjeni krepitvi kompetenc strokovnih delavcev za delo z otroci na najrazličnejših področjih. To zajema od dodatnih usposabljanj za učenje predmetov v okviru standardnega pouka pa vse do vsebin, ki niso neposredne vključene v učni načrt. Slednje lahko potem učitelji, ki opravijo usposabljanje za te teme, vključijo v pouk in predajo naučeno znanje učencem/dijakom, ki ga sicer v okviru standardnega pouka ne bi pridobili. Programi profesionalnega usposabljanja so tako primarno razdeljeni v posameznem obdobju na prednostne in splošne teme.

    Že kar nekaj let so med prednostnimi temami tudi:

    • socialno čustvene kompetence in dobrobit v vzgoji in izobraževanju ter opolnomočenje strokovnih delavcev za soočanje s temami duševnega zdravja in odvisnosti, pa tudi
    • nadarjeni v vzgojno-izobraževalnem procesu ter vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (senzibilizacija in usposabljanje za uporabo novih pedagoških metod in pristopov).

    Obe prednostni temi zajemata izobraževanja, ki se dotikajo psihologije in duševnega zdravja. Največkrat se pojavljajo teme nenasilne komunikacije in reševanja konfliktov, sprostitve, dela v naravi, ki posredno tudi pozitivno vplivajo na duševno zdravje, krepitev zadovoljstva in preprečevanje izgorelosti med učitelji.

    Ostalih izobraževanj o temi duševnega zdravja je še veliko več, nekateri izmed njih se med drugim dotikajo: čustvenih in vedenjskih težav, učnih težav, žalovanja, otrok s posebnimi potrebami in nadarjenih učencev, ranljivih skupin (priseljencev, lgbtq+), učnih metod, svetovalnih veščin za učitelje, motenj hranjenja, gledališke pedagogike za reševanje konfliktov, iger za sodelovanje in inkluzijo, kako poskrbeti zase, vzgojnih izzivov v digitalni dobi, sodelovanja z zahtevnejšimi starši, kaj narediti, ko se učenec samopoškoduje itd.

    Vsebine programov v večini celostno pokrijejo področje duševnega zdravja. Avtorji članka pa po pregledu obstoječih vsebin v Katisu predlagajo, da se vanj doda vsebine o krepitvi samozavesti učencev in dijakov, o zdravem čustvovanju z začetkom že pri predšolskih otrocih, o opolnomočenju staršev o temah duševnega zdravja, več vsebin o učenju in učnih težavah, in več programov specifično namenjenih vplivom socialnih omrežjih. Vse te vsebine so sicer že vključene v katerega od programov, a so primarno namenjene krepitvi kompetenc učiteljev in ne učencev/dijakov ter staršev. Poleg tega bi vključitev večjega števila programov s temi vsebinami v katalog, prispevala k večji verjetnosti, da si bodo šole te programe tudi izbrale za izvedbo.

    IV. Sklep

    Evropska mreža zdravih šol narekuje, da je dejavnost na področju duševnega zdravja v šoli uspešna, če: »je dobro zasnovana, utemeljena in preizkušena v teoriji in praksi; povezuje šolo, dom in lokalno skupnost; dosledno združuje spremembo v vedenjskih ciljih skozi povezovanje učencev, učiteljev, družine, skupnosti; pospešuje spoštljive in podporne odnose med učenci, učitelji in starši; se poslužuje interaktivnih metod poučevanja in učenja; pomaga izboljšati povezanost z vsakim učencem; pomaga izboljšati rezultate preizkusov znanja, socialne in čustvene spretnosti, zmanjšuje neprimerno vedenje v razredu, tesnobo in depresijo; občutno zmanjšuje agresivno vedenje, izostanke od pouka in gradi občutek pripadnosti skupnosti na šoli.”

    Pomembno je krepiti duševno odpornost otrok in mladostnikov, njihove medosebne odnose in vire pomoči v duševnih stiskah, ki vključujejo tudi njihovo osebnostno razvijanje izven šolskega okolja in urnika, npr. preko prostočasnih dejavnosti in hobijev. Potrebno je normalizirati iskren pogovor o lastnem počutju in opolnomočiti mlade o tem, kako aktivno poslušati in ukrepati v primeru hujših duševnih stisk.

    V Sloveniji imamo primere dobrih praks oz. ukrepov na področju duševnega zdravja, ki so dokazano učinkoviti.  Vendar pa se v praksi pogosto pokaže, da se ti programi v šolah ne izvajajo redno.

    To odpira pomembno vprašanje, zakaj prihaja do te vrzeli med teorijo in prakso. Med možnimi dejavniki so preobremenjenost šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev, pomanjkanje motivacije za izobraževanje na področju duševnega zdravja ter nezadostna povezanost med različnimi deležniki, ki skrbijo za dobrobit otrok in mladostnikov.

    Pomembno je namreč prepoznati, da skrb za duševno zdravje ni le domena zdravstva, temveč skupna odgovornost celotne družbe. Družina, lokalna skupnost, sovrstniki, šolska svetovalna služba in drugi šolski delavci imajo ključno vlogo pri ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja mladih ter pri učinkovitem preprečevanju pojava težav. Zato bi morali v prihodnje več pozornosti nameniti promociji duševnega zdravja, izobraževanju o dejavnikih tveganja in zaščitnih dejavnikih ter krepitvi socialnih podpornih mrež. Le s celostnim pristopom, ki vključuje vse relevantne deležnike, lahko zagotovimo, da bodo otroci in mladostniki imeli možnost razviti in ohraniti dobro duševno zdravje.

    Poljudni pregledni članek je nastal na pobudo Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja. Namenjen je vsem, ki jih zanima področje skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v šolskih okoljih, bodisi učiteljem kot učencem in njihovim staršem. Avtorica Eva Brvar, pri nastanku članka pa so sodelovali Matej Vinko, Katarina Lobe in Jelka Novak Katona.

    Literatura

    Brojan, M., & Palfy, E. P. (n.d.). »Čilirajmo se«- vpeljava tehnik sproščanja v šolski prostor. (28.3. 2024). https://zbirke.zotks.si/2023/resources/OS_aplik_3397.pdf

    Broström, S., Johansson, B. A., Verhey, R., & Landgren, K. (2021). “Seeing a Brighter Future” – Experiences of Adolescents with Common Mental Disorders Receiving the Problem-Solving Therapy “Youth Friendship Bench” in Zimbabwe. Issues in Mental Health Nursing, 1–11. https://doi.org/10.1080/01612840.2021.1924323

    Catunda, C., Goedert Mendes, F., Lopes Ferreira, J., & Residori, C. (2023). Mental health and well-being of school-aged children in Luxembourg-Report on the Luxembourg HBSC Survey 2022. Report on the Luxembourg HBSC Survey 2022. https://orbilu.uni.lu/bitstream/10993/59000/1/HBSC_2022_Mental%20Health%20Report.pdf

    Cosma, A., Abdrakhmanova, S., Taut, D., Schrijvers, K., Catunda, C., & Schnohr, C. (2023). A focus on adolescent mental health and wellbeing in Europe, central Asia and Canada. Health Behaviour in School-aged Children international report from the, 2022.

    Cosma, A., Molcho, M., & Pickett, W. (2024). A focus on adolescent peer violence and bullying in Europe, central Asia and Canada. In Health behaviour in school-aged children international report from the 2021/2022 survey (Vol. 2). WHO Regional Office for Europe Copenhagen. https://www.who.int/europe/publications/i/item/9789289060929

    Fischer, S. M., & Bilz, L. (2024). Traditional bullying and cyberbullying at schools in Germany: Results of the HBSC study 2022 and trends from 2009/10 to 2022. PubMed, 9(1), 42–61. https://doi.org/10.25646/11872

    Furman, L., Scagnetti, N., Pucelj, V., & Frič, A. (2024). Poročilo o delu zdravih šol v šolskem letu 2022/2023. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/ZS_porocilo_19_12_23_obl.pdf

    Gracin, T. (2022). Izboljšanje duševnega zdravja v šoli. Vzgoja, 94(24/2).

    Gregorčič Mrvar, P., Jeznik, K., Kalin, J., Kroflič, R., Mažgon, J., Šteh, B., … & Zavrl, A. (2020). Šolska svetovalna služba: stanje in perspektive. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pridobljeno, 4(6), 2022. https://doi.org/10.4312/9789610603283

    Hulbert, S., Eida, T., Ferris, E., Hrytsenko, V., & Kendall, S. (2023). HBSC England National Report: Findings from the 2001-2022 HBSC study for England. https://hbscengland.org/wp-content/uploads/2023/11/2022_FULL_REPORT_final_21.11.23-1.pdf

    Hvala, I. A. (2022). Mladi in iskanje psihološke pomoči. Vzgoja, 94(24/2).

    Jeriček Klanšček, H., Furman, L., Roškar, M., Drev, A., Pucelj, V., Koprivnikar, H., Zupanič, T., & Korošec, A. (2023). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji: izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2022 (Elektronska izd.). Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/10/HBSC_e_verzija_obl_2023.pdf

    Kopinič, A. (2021). Stališča pedagoških delavk_cev do obravnavanja vsebin duševnega zdravja pri pouku v srednjih šolah : magistrsko delo. Repozitorij.uni-Lj.si. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127247

    Kos, A. (n.d.). Kaj smo se stroke in strokovnjaki za duševno zdravje otrok in mladostnikov naučili iz lekcije covida-19? (28.3.2024). https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/isis/kos-miku%C5%A1-anica—isis-10-2021.pdf?sfvrsn=dde33b36_2

    Lustig, S., Kaess, M., Schnyder, N., Michel, C., Brunner, R., Tubiana, A., Kahn, J.-P., Sarchiapone, M., Hoven, C. W., Barzilay, S., Apter, A., Balazs, J., Bobes, J., Saiz, P. A., Cozman, D., Cotter, P., Kereszteny, A., Podlogar, T., Postuvan, V., & Värnik, A. (2022). The impact of school-based screening on service use in adolescents at risk for mental health problems and risk-behaviour. European Child & Adolescent Psychiatry. https://doi.org/10.1007/s00787-022-01990-z

    Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije. (2023). KATIS 2023/2024. https://paka3.mss.edus.si/Katis/Katalogi/KATALOG2324.pdf

    Počutim se dobro Priročnik s pristopi za izvajanje aktivnosti na področju duševnega zdravja v vrtcih. (n.d.). (28.3.2024). https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/02/SAMOSPOSTOVANJE_1.SKLOP_.pdf

    Retar, Iztok & Žmavc, Mark & Erjavec, Špela. (2021). Študija Analiza psihofizičnih obremenitev vzgojiteljev v vrtcih, Retar idr. 2020.

    Scagnetti, N., Furman, L., Pucelj, V., & Frič, A. (2023). Poročilo o delu zdravih šol v šolskem letu 2021/2022. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/Porocilo-o-delu-ZS_2022.pdf

    Scagnetti, N., Markočič, I., & Benko, L. (2021). Poročilo o delu Zdravih šol v šolskem letu 2019/2020. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_zs_2019_2020_koncna_27_1_21.pdf

    Schools for Health in Europe SHE – Evropska mreža zdravih šol. (2014). Promocija zdravja v šoli: Dokazi za učinkovito ukrepanje. https://www.schoolsforhealth.org/sites/default/files/editor/fact-sheets/she-factsheet_2_slovenian.pdf

    Slivar, B. (2009). Raziskava o poklicnem stresu pri slovenskih vzgojiteljih in učiteljih: povzetek. SVIZ-Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

    Slovenska mreža zdravih šol. Nijz. (2024, January 15). https://nijz.si/programi/slovenska-mreza-zdravih-sol/

    Zadravec Šedivy, N., & Vita, P. (2022). Samomorilno vedenje mladostnikov. https://doi.org/10.26493/978-961-293-163-6

    Zdrava šola. Center IRIS. (2023, November 8). https://center-iris.si/projekti/zdrava-sola/

    Šalčiūnaitė-Nikonovė, L., Žemaitaitytė, M., & Šmigelskas, K. (2024). Exploring the Prevalence and Predictors of Anxiety among Lithuanian Adolescents during Times of Crisis: A Cross-Sectional Study. Children, 11(1), 32. https://doi.org/10.3390/children11010032

    Žist, N. (2021). Duševno zdravje osnovnošolskih učiteljev in prepoznavanje duševnih stisk pri učencih. Dk.um.si. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79098

    Wallén, A., Eberhard, S., & Landgren, K. (2021). The Experiences of Counsellors Offering Problem-Solving Therapy for Common Mental Health Issues at the Youth Friendship Bench in Zimbabwe. Issues in Mental Health Nursing, 1–18. https://doi.org/10.1080/01612840.2021.1879977

    Začnite tipkati in pritisnite enter za iskanje

     

    Scroll to Top

    Osebni zdravnik

    Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

    Centri za duševno zdravje odraslih

    V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

    Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

    Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

    Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

    Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

    • Ljubljana:
      • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
      • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
    • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
    • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
    • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

    Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

    V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

    Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

    Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
    • Ljubljana:
      • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
      • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
    • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

    Osebni pediater

    Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

    Študentske psihološke svetovalnice

    Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

    Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

    Center za psihološko svetovanje Posvet

    Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
    • Lokacije svetovalnic za odrasle:
      • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
      • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
    • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
      • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
      • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
    Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

    Telefonsko svetovanje

    V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

    • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
    • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
    • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

    Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

    • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
    • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

    Socialno-varstveni programi

    Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

    • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
    • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
    • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
    • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

    Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

    V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

    Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

    Spletno svetovanje in informiranje

    Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

    Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

    Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

    Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

    Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

    Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

    Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

    Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

    V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

    Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

    Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

    Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

    Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

    • Tehnike sproščanja
    • Spoprijemanje s stresom
    • Zdravi odnosi
    • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
    • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

    Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

    Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

    Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

    Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

    Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

    V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

    Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

    Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

    Psihiatrična ambulanta

    Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

    Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

    Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

    Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

    • Psihološki ali klinično psihološki pregled
    • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
    • Psihiatrični pregled*

    Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

    Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

    • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
    • Psihiatrični pregled*
    • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

    Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

    • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
    • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

    *Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

    Telefonsko svetovanje

    Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

    • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
    • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
    • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

    Spletni viri pomoči

    Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

    Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

    Skip to content