Zasvojenosti: Vrtiljak duševnega zdravja
V Podravju smo 24. oktobra 2024 organizirali spletno strokovno srečanje z naslovom “Zasvojenosti: Vrtiljak duševnega zdravja”, kjer smo posebno pozornost namenili različnim oblikam zasvojenosti. Spregovorili smo o alkoholu, prepovedanih drogah in prekomerni rabi digitalne tehnologije ter spoznali njihov vpliv na naše duševno zdravje, medosebne odnose in širše družbene razmere. Približno 200 strokovnih delavcev iz šolstva, socialnega-varstva, zdravstva in nevladnih organizacij je spoznalo tudi delovanje Programa za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti “Pogovorimo se” ter druge vire pomoči na področju zasvojenosti v Podravju. Srečanje je povezovala Sanja Tkalec, mag. psih., regijska koordinatorica Programa Mira.
Uvodoma je Christos Oikonomidis, dr. dent. med., spec. javnega zdravja, vodja oddelka za nenalezljive bolezni na NIJZ – OE Maribor, pozdravil vse udeležence in predstavil stanje na področju različnih oblik zasvojenosti. Pri tem je opozoril, da lahko kajenju, pitju alkohola in nezdravemu prehranjevanju v Sloveniji pripišemo skoraj polovico vseh izgubljenih let življenja, ki nastanejo zaradi prezgodnjih smrti. Izpostavil je tudi, da področje zasvojenosti v duhu modernega časa izgublja svojo enoznačno opredelitev na račun nekemičnih oblik zasvojenosti, ki zajemajo potencialno vse vrste ekscesivnega kompulzivnega škodljivega vedenja. Duševne motnje in zasvojenosti predstavljajo vse večje breme za posameznike, njihove bližnje in tudi za širšo skupnost, zato so prizadevanja javnozdravstvene stroke na prvem mestu usmerjena v ustvarjanje pogojev v družbi in h krepitvi duševnega zdravja, zlasti populacije otrok in mladostnikov, da se proces razvoja zasvojenosti sploh ne bi začel.
Sledilo je predavanje Anje Durjava, univ. dipl. psih., ki se pri svojem delu na NIJZ – OE Maribor, posveča preventivnemu delovanju in ozaveščanju na področju duševnega zdravja. V svojem predavanju je pojasnila, kako negativne in travmatske izkušnje v otroštvu vplivajo na duševno in telesno zdravje skozi celotno življenjsko obdobje, vključno s povečanjem tveganja za razvoj zasvojenosti. Izpostavila je, da izpostavljenost otrok kroničnemu stresu vpliva na njihov nevrobiološki razvoj, zaradi česar se zmanjša njihova sposobnost ustreznega odzivanja na neprijetna čustva in soočanja s težavami. Otroci na ta način sčasoma razvijejo nezdrave prilagoditvene vzorce vedenja in odzivanja (kot je npr. zloraba substanc ali samopoškodovalno vedenje).
V nadaljevanju je Breda Lukavečki Družovec, univ. dipl. soc., regijska koordinatorica na področju alkohola na NIJZ, na kratko predstavila javnozdravstvene vidike rabe alkohola v Sloveniji in Podravju. Poudarila je, da Slovenija sodi med evropske države z nadpovrečno registrirano porabo alkohola na prebivalca (starejšega od 15 let), v Podravju pa je registrirana poraba alkohola še višja od slovenskega povprečja, kar kaže na to, da imamo tako Slovenci kot prebivalci Podravja izredno problematičen odnos do pitja alkohola. Alkohol je enostavno dostopen tudi mladoletnim osebam, težava pa ni samo v razširjenosti problematike, pač pa tudi v zanemarjanju dejstva, da je kakršnakoli raba alkohola tvegana in škodljiva za zdravje in lahko prinaša resne zdravstvene posledice. Tvegano in škodljivo pitje alkohola je eden glavnih PREPREČLJIVIH dejavnikov tveganja za prezgodnje smrti, bolezni (duševne in vedenjske motnje), poškodbe in nasilje, ki bi se jim lahko izognili.
Sledilo je predavanje dr. Andreja Perka, univ. dipl. psih., ki že več kot 20 let vodi terapevtske skupine po modificirani Rugljevi socialno-androgoški metodi, s čimer pomaga ljudem in njihovim svojcem pri premagovanju zasvojenosti. V svojem predavanju je na začetku izpostavil, da problem alkoholizma ni samo stvar osebe, ki je zasvojena z alkoholom, pač pa tudi njenih bližnjih (vsaj partnerja in še enega otroka), kar po grobih ocenah nanese na 780 tisoč ljudi. Zatem je pa predstavil še svoje dolgoletne izkušnje in spoznanja o vzrokih in posledicah stisk, ki se pojavljajo pri odraščanju in bivanju v disfunkcionalnih družinah, kjer je prisoten alkohol.
V nadaljevanju je Ajda Petek, univ. dipl. kom., dolgoletna sodelavka Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, spregovorila o pasteh prekomerne rabe interneta. Gre za pojav, ki predstavlja vedno večji izziv modernega načina življenja, zato je pomembno, da se nenehno ozaveščamo o t. i. internetnih zajčjih luknjah, katerih namen je, da ostajamo čim dlje pred zasloni. Opozorila je na različne strategije zasvojljivega dizajna digitalnih tehnologij in razkrila njihov negativen vpliv na naše počutje in vedenje. Negativne učinke je potrdila tudi raziskava iz leta 2022, kjer so ugotovili, da se okrog tričetrtine najstnikov počuti prezasedene z internetom, družbenimi omrežji in mobilnim telefonom.
Sledilo je predavanje Vesne Šmarčan, univ. dipl. psih., in Leje Furlan, univ. dipl. soc., ki v okviru Programa “Pogovorimo se” delata z mladimi uporabniki drog in njihovimi svojci. Ukvarjata se tudi z razvojem izobraževalnega modela indicirane preventive za strokovne delavce šol. V svojem predavanju sta predstavili preliminarne rezultate raziskave “Pregled stališč znanj in trenutnih praks na področju prepovedanih drog in zasvojenosti med strokovnimi delavci OŠ, SŠ in dijaških domov”. Ključne ugotovitve so, da strokovni delavci poročajo o pomanjkanju znanj za ustrezno odzivanje, da si želijo smernic in protokolov ustreznega delovanja. Najpogostejši razlogi za slabšo odzivnost strokovnih delavcev so strahovi, da imajo premalo dokazov o mladostnikovi uporabi prepovedanih drog, strahovi pred odzivom staršev, mladostnikov in sodelavcev v primeru, da se odločijo odzvati, pomanjkanje znanj in premalo usmeritev, kako peljati takšno obravnavo.
V zadnjem delu srečanja je Vanja Žmak, prof. soc. in teol., predstavila Program za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti – “Pogovorimo se”, ki se izvaja na mariborski območni enoti NIJZ. Strokovne delavke programa nudijo brezplačno podporo tistim, ki so se znašli v težavah z zasvojenostmi, hkrati pa izvajajo različne preventivne aktivnosti na tem področju. Strokovno verificiran program zajema individualno obravnavo uporabnikov, integriranih v okolju, socialno rehabilitacijo eksperimentatorjev in zasvojenih oseb, vzporedno svetovanje družini in poldnevni center. V letu 2023 se je program uradno razširil še na področje nekemičnih zasvojenosti, s čimer sistematično naslavlja sopojavnost različnih oblik zasvojenosti. Predavateljica je v svoji predstavitvi opozorila tudi na trend porasta vzgojne nemoči staršev, zaradi česar je sodelovanje med šolami in strokovnimi sodelavkami programa toliko bolj pomembno.
Rezultati evalvacijske ankete so pokazali, da so bili udeleženci večinoma zelo zadovoljni z izvedbo srečanja, prav tako so jim zdele vsebine zanimive, poučne in uporabne za njihovo delo.
Pripravila:
Sanja Tkalec, mag. psih., regijska koordinatorica Programa Mira na Območni enoti NIJZ Maribor
