Novice

Domov » Aktualno » Novice » Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic

Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic

Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je s podporo Ministrstva za zdravje v okviru implementacije Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, 26. novembra 2024 organiziral že tretjo Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic«.

Foto: arhiv Programa Mira

Poleg domačih strokovnjakov so se dogodka udeležili tudi priznani mednarodni predavatelji, ki so predstavili različne vidike nekemičnih zasvojenosti in poudarili pomen naslavljanja te problematike in izmenjave izkušenj ter znanj s tega področja. Konference se je udeležilo več kot 250 strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko nekemičnih zasvojenosti. Dogodek je pomembno prispeval k sodelovanju med različnimi strokami in predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje aktivnosti na tem pomembnem področju. Konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti je osvetlila njihove vzroke in posledice ter povezala domače in tuje strokovnjake.

Pojav nekemičnih zasvojenosti je tako v Sloveniji kot v tujini v porastu in predstavlja vse večji javnozdravstveni problem, na katerega opozarjajo tako raziskovalci kot strokovnjaki, ki se z njimi srečujejo v praksi. Rezultati slovenske raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2022 so pokazali, da 8,9 % slovenskih mladostnikov dosega kriterije problematične uporabe družbenih omrežij, 9,1 % pa zasvojenosti z videoigrami. Rezultati so se v primerjavi z letom 2018 povišali, kar nakazuje pomembnost raziskovanja in preventive na tem področju ter nujnost po dodatnih ukrepih, da bi omejili razvoj tovrstnih zasvojenosti že v zgodnjih fazah. Pri nastanku nekemičnih zasvojenosti imajo pomembno vlogo različni dejavniki, kot so na primer nevrobiološki mehanizmi, vpliv družbenih in tehnoloških trendov ter obremenjujoče izkušnje v otroštvu. Tako je bila konferenca namenjena poglobljenemu razumevanju teh prepletenih dejavnikov, saj je le s celostnim pristopom možno učinkovito preprečevati in obvladovati nekemične zasvojenosti.

Dosedanji uspehi pri obvladovanju nekemičnih zasvojenosti

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prepoznavamo pomen javnozdravstvenega bremena nekemičnih zasvojenosti v Sloveniji. Prizadevanja za zmanjševanje tega bremena temeljijo na strokovnih in znanstvenih izsledkih ter opažanjih s terena Udeležence konference je uvodoma nagovoril izr. prof. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor NIJZ, ki je predstavil dosedanje delo NIJZ na področju nekemičnih zasvojenosti: »V Sloveniji področje nekemičnih zasvojenosti obravnava Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, Program MIRA, ki ga upravljamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Prizadevamo si za celosten pristop pri obvladovanju te problematike, ki se osredotoča na prepoznavo, preprečevanje in zdravljenje. Ta pristop vključuje sistematično in redno spremljanje nekemičnih zasvojenosti, razvoj in nadgradnjo preventivnih aktivnosti ter vzpostavitev oziroma krepitev mreže virov pomoči, ki bo učinkovito odgovarjala na potrebe posameznikov in družbe na tem področju.«

Dodajanje poudarka na ranljivih skupinah

V nadaljevanju je izr. prof dr. Branko Gabrovec še poudaril: »Digitalizacija in hitri tehnološki napredek sta ustvarila svet, ki je bolj povezan kot kadarkoli prej, a hkrati tudi poln pasti. Posebej ne smemo spregledati ranljivih skupin, kot so otroci in mladostniki, ki so še posebej izpostavljeni tveganju za razvoj zasvojljivega vedenja pri uporabi digitalnih vsebin.«

Tudi Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, je nagovorila udeležence: »Na Ministrstvu za zdravje se zavedamo, da so nekemične zasvojenosti, zlasti prekomerna raba digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih, vse večji izziv, ki prizadene ne le posameznike, temveč tudi družine in skupnost. Zato si prizadevamo za celovit in sistemski pristop, ki povezuje zdravstvo, šolstvo, socialo in druge resorje.

Dodane konkretne aktivnosti Ministrstva za zdravje

»Povečujemo preventivne aktivnosti in ozaveščanje javnosti, predvsem mladih in staršev. Ključno je zgodnje prepoznavanje težav, zato vlagamo v sofinanciranje različnih programov ter nadgrajujemo obravnavo v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Pričenjamo tudi s projektom usposabljanja strokovnih delavcev, predvsem v zdravstvu, šolstvu in sociali. Posebno pozornost namenjamo najtežjim primerom z uvedbo programov zdravljenja nekemičnih zasvojenosti, kot je zdravljenje otrok in mladostnikov v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna ter odraslih v Psihiatrični bolnišnici Idrija«, je povedala Vesna Marinko z MZ.

Doc. dr. Špela Selak, psihologinja, komunikologinja in vodja interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti na NIJZ, je poudarila problematičnost področja in pomen preventivnih ter raziskovalnih aktivnosti: »V zadnjem času veliko govorimo o problematični rabi in zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami, ki so lahko izziv predvsem v obdobju otroštva in mladostništva, na kar med drugim kažejo tudi izkušnje strokovnjakov, ki delajo na področju izobraževanja, sociale in zdravstva. V ospredje vedno bolj stopajo tudi druge oblike nekemičnih zasvojenosti, o katerih se sicer pogovarjamo manj, vendar imajo prav tako lahko pomembne posledice. V preteklem letu so bile izvedene številne raziskovalne in preventivne aktivnosti na področju nekemičnih zasvojenosti. Še posebej smo ponosni na uspešno sodelovanje z različnimi institucijami in organizacijami, saj povezovanje raziskovalcev in strokovnjakov iz prakse omogoča oblikovanje aktivnosti, ki so uporabne in prilagojene potrebam na terenu. To predstavlja pomemben korak v smeri bolj kakovostnega in celostnega naslavljanja problematike nekemičnih zasvojenosti v Sloveniji.«.

Kompleksno ozadje nastanka in prepleta nekemičnih zasvojenosti

Mednarodno priznani predavatelji so na konferenci osvetlili različne dejavnike, ki imajo pomembno vlogo pri nastanku in ohranjanju nekemičnih zasvojenosti, ter izpostavili preplet bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov, ki prispevajo k njihovi kompleksnosti. Prof. dr. Marc Potenza z Medicinske fakultete Univerze Yale je v svojem predavanju predstavil nevropsihološke mehanizme nekemičnih zasvojenosti in pojasnil, kako se tovrstne zasvojenosti kažejo na nivoju možganske aktivnosti, predvsem v tistih možganskih centrih, ki so povezani z nagrajevanjem in impulzivnim vedenjem. »V ozadju motenj zasvojenosti je več pomembnih nevrokognitivnih procesov. Hipoteza o pomanjkanju nagrajevanja na primer predvideva, da ljudje z zasvojenostmi kažejo manjšo odzivnost v možganskih predelih, povezanih z odzivom na nagrade, ki niso povezane z zasvojenostmi, kot ljudje brez zasvojenosti. Ta vzorec možganskih aktivnosti se kaže tudi pri osebah s tveganjem za zasvojenosti, na primer pri osebah z družinsko anamnezo zasvojenosti z alkoholom, in osebah z motnjami, za katere je značilen oslabljen nadzor impulzov, kot je kompulzivno prenajedanje. Opisani vzorec se odziva na zdravljenje, saj lahko po zdravljenju opazimo večjo aktivacijo v možganskih predelih, povezanih z nagrajevanjem. Te ugotovitve so pomembne tako z vidika preventive kot tudi zdravljenja zasvojenosti.«

V nadaljevanju je prof. dr. Potenza spregovoril tudi o tem, kako obremenjujoče izkušnje v otroštvu prispevajo k nastanku nekemičnih zasvojenosti. Travmatični dogodki in pomanjkanje ustrezne čustvene podpore v zgodnjem obdobju namreč povečujejo verjetnost za razvoj zasvojljivega vedenja kasneje v življenju. V svojem predavanju je razložil, kako lahko ta odkritja uporabimo v procesu preprečevanja in zdravljenja zasvojenosti. »Pozitivne izkušnje v zgodnjem otroštvu spodbujajo zdrave vzorce navezanosti, ti pa pomagajo graditi in ohranjati odnose ter spodbujajo zdravo vedenje v celotnem življenjskem obdobju. Travma v zgodnjem otroštvu pa lahko spodbudi negotovo navezanost in neustrezne načine odzivanja na stres, ki lahko vodijo v zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi in vedenjske zasvojenosti. Travma v otroštvu je povezana s številnimi vedenjskimi zasvojenostmi, vključno z zasvojenostjo z igrami na srečo, videoigrami in kompulzivnim spolnim vedenjem. Rezultati raziskav kažejo, da so za preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti pri moških in ženskah pomembni različni mehanizmi, pri čemer je vloga travme in stresa pri ženskah morda večja.«

Pomembno je, da strokovnjaki celostno pristopajo k obravnavi posameznikov z nekemičnimi zasvojenostmi, saj so ti pogosto bolj dovzetni za razvoj drugih duševnih težav. S tem vidikom je nadaljevala Svijetlana Akik, psihiatrinja s Klinike za psihiatrijo sv. Ivan v Zagrebu, ki je v svojem predavanju osvetlila preplet nekemičnih zasvojenosti z drugimi težavami v duševnem zdravju. Pojasnila je, zakaj je pomembno, da strokovnjaki komorbidnost upoštevajo pri klinični obravnavi nekemičnih zasvojenosti, saj povezanost zasvojenosti z duševnimi težavami zahteva poseben pristop in prilagoditev terapevtskih metod, da bi dosegli dolgoročno izboljšanje duševnega zdravja: »Zasvojenost z igrami na srečo je zelo pogosto povezana s škodljivo uporabo ali zasvojenostjo z alkoholom, psihoaktivnimi substancami, pa tudi s čustvenimi motnjami, anksioznimi motnjami, osebnostnimi motnjami in motnjami psihotičnega spektra. Ta tematika je izjemno pomembna, saj nam omogoča boljše razumevanje pri definiranju ciljev zdravljenja, načrtovanju dolžine zdravljenja ter, kar je najpomembneje, pri načrtovanju terapevtskih intervencij. Na ta način lahko olajšamo proces zdravljenja in omogočimo integriran terapevtski pristop pri obeh motnjah.”

Družbena omrežja in spolnost kot vidnejša predstavnika na področju nekemičnih zasvojenosti

Poznavanje prepletenosti nekemičnih zasvojenosti in drugih duševnih težav je torej ključnega pomena za razumevanje njihovega vpliva na posameznikovo zdravje in dobrobit, med posameznimi nekemičnimi zasvojenostmi pa obstajajo pomembne razlike. V Mednarodni klasifikaciji bolezni MKB-11 sta za zdaj opredeljeni le dve obliki nekemičnih zasvojenosti, motnja igranja iger na srečo in motnja igranja videoiger. Kljub temu lahko vzorce zasvojenosti opazimo tudi pri drugih vedenjih, npr. pri uporabi družbenih omrežij, spolnosti, prehranjevanju, nakupovanju itd. V zadnjem času pomemben izziv predstavljata področji družbenih omrežij in spolnosti.

Uporaba družbenih omrežij je v zadnjih letih v porastu, s tem pa se je močno povečalo tudi tveganje za njihovo problematično uporabo. Otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljivo skupino, pri kateri se negativne posledice uporabe družbenih omrežij hitreje in močneje odrazijo, kar povečuje potrebo po preventivnih programih in ozaveščanju. Dr. Halley Pontes s Fakultete za psihološke znanosti v Birkbecku, Univerza v Londonu, je predstavil, kako se uporaba družbenih omrežij povezuje s težavami v duševnem zdravju. V svojem predavanju je opozoril na psihološka tveganja, ki se povezujejo s problematično uporabo družbenih omrežij in  so pri otrocih ter mladostnikih še posebej izrazita: »Nastajajoče težave zasvojenosti z družbenimi omrežji močno ogrožajo duševno zdravje, zlasti med mladimi. Ključnega pomena je, da institucije, ki delujejo v okviru javnega zdravstva dajo prednost ozaveščanju, izobraževanju in intervencijam v boju proti tej naraščajoči epidemiji.«

Tako kot problematična uporaba družbenih omrežij tudi kompulzivno spolno vedenje predstavlja kompleksno področje, kjer ima digitalizacija pomembno vlogo. Spolnost namreč še vedno velja za tabu temo, vendar v zadnjem času narašča število razprav o zasvojenosti s spolnostjo in pornografijo. Čeprav imamo malo podatkov o razširjenosti problematike v Sloveniji, izkušnje iz prakse nakazujejo, da je temu področju treba nameniti več pozornosti. Peter Topić, terapevt, ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme, je povedal, da se posledice zasvojenosti kažejo zelo različno, vendar večina zunanjih opazovalcev hitreje prepozna simptome in posledice kemičnih zasvojenosti kot pa zasvojenosti, pri katerih oseba doseže omamno stanje le s pomočjo določenega vedenja ter dodal: »Zasvojenost s seksualnostjo je toliko težje prepoznati, ker živimo v družbi, v kateri na seksualne vsebine naletimo praktično povsod. Vprašanje, ali je pornografija škodljiva ali ne, je že desetletja predmet žolčnih debat. Svet se v 21. stoletju spreminja bistveno hitreje kot v preteklosti. K temu nesporno prispevajo tehnološka odkritja in elektronski mediji, ki dramatično vplivajo na celotno delovanje človeške družbe, tudi na področju spolnosti, ki je prav v zadnjih desetletjih doživelo velikanske spremembe in Slovenija v tem pogledu ni nikakršna izjema. Pornografska in tržna industrija s svojimi sporočili vplivata na predstave o moških in ženskah, polni sta predvsem zavajajočih sporočil o tem, kaj si moški in ženske želijo v spolnosti. Vendar navkljub skorajda neomejenim možnostim, informacijam in spolni svobodi ljudje v spolnosti še vedno ne uživajo tako, kot bi lahko. Za razumevanje katere koli zasvojenosti je zelo pomembno, da se zavedamo, da ne gre le za slabo navado, ki se je s časom razmahnila in negativno vpliva na življenje osebe. Zasvojenost ima svojo biološko, duševno, družbeno in duhovno funkcijo oziroma se njene posledice kažejo na vseh naštetih področjih.«

Pomen prepoznave in obravnave nekemičnih zasvojenosti v praksi

Prenos teoretičnih spoznanj v prakso ter izmenjava izkušenj med strokovnjaki sta ključnega pomena za učinkovito obvladovanje nekemičnih zasvojenosti, saj podpirata celostni pristop k obravnavi in prilagoditev strokovnih pristopov dejanskim potrebam na terenu. Tako se je konferenca zaključila s kratkimi predstavitvami strokovnjakov Petra Topića iz Inštituta za zasvojenosti in travme, Mije Repenšek, svetovalke na Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT, in Nejca Stanovnika, kliničnega psihologa v Psihiatrični bolnišnici Idrija, ki so v ospredje postavila praktične primere in izkušnje iz prakse. Na podlagi študij primera so predstavili proces obravnave in okrevanja pri različnih nekemičnih zasvojenostih. Nejc Stanovnik s Psihiatrične bolnišnice Idrija je povzel: »V Psihiatrični bolnišnici Idrija trenutno edini bolnišnični oddelek za zdravljenje nekemičnih/vedenjskih zasvojenosti v Sloveniji obratuje dobro leto. V tem obdobju se srečujemo z zdravljenjem zelo heterogene populacije, ki ima težave z različnimi vedenjskimi zasvojenostmi. Prevladujejo sicer zasvojenosti z igrami na srečo in pornografijo. Pri vseh vrstah obravnavanih vedenjskih zasvojenostih ugotavljamo, da gre navadno za zelo kompleksne primere s pogosto soobolevnostjo.« S svojim prispevkom so poskrbeli za prenos teoretičnih spoznanj v prakso in opozorili, kako pomembno je povezovanje med raziskovalci in strokovnjaki, ki se s problematiko nekemičnih zasvojenosti srečujejo v praksi.

Foto: arhiv Programa Mira

Dodatne povezave:

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

Kje lahko poiščem pomoč, če se soočam z nekemično obliko zasvojenosti?

Interaktivni zemljevid z viri pomoči na področju nekemičnih zasvojenosti

Statistična publikacija Nekemične zavojenosti v Sloveniji

Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2022)

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content