Nekoč je bila zasvojenost opredeljena kot posledica ponavljajočega uživanja psihoaktivnih snovi (na primer alkohol in droge) in s tem povezanih vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov. Danes pa razumemo, da ima zasvojenost širše razsežnosti, saj jo povezujemo tudi z igranjem videoiger in iger na srečo, uporabo družbenih omrežij, seksualnostjo in pornografijo, pa tudi s povsem vsakdanjimi aktivnosti kot so delo, prehranjevanje, telesna vadba ali nakupovanje. Nekemične oziroma vedenjske zasvojenosti so torej tiste vrste zasvojenosti, ki ne temeljijo na vnosu psihoaktivnih snovi v telo, temveč se razvijejo zaradi pozitivnih posledic določenega vedenja ali aktivnosti na naše počutje.

Ameriško združenje za medicino zasvojenosti ASAM (American Society of Addiction Medicine) je leta 2011 objavilo novo opredelitev zasvojenosti, s katero poudarja, da gre za kronično motnjo v delovanju možganov in ne samo za vedenjsko težavo, ki je posledica pretiranega uživanja alkohola, drog, predajanja igram na srečo ali spolnosti. Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Moteno delovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni in socialni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj. Nekemične zasvojenosti so tako lahko enako škodljive kot zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi in zahtevajo zdravljenje.

Katere vrste nekemičnih zasvojenosti poznamo?

Mednarodna klasifikacija bolezni MKB-11 od leta 2018 pod kategorijo Motenj zaradi zasvojljivih vedenj opredeljuje dve obliki nekemičnih oziroma vedenjskih zasvojenosti:  Motnjo igranja iger na srečo in Motnjo igranja videoiger. Poleg slednjih je opredeljena tudi kategorija Ostalih motenj zaradi zasvojljivih vedenj, kamor je možna uvrstitev zasvojenosti z drugimi vrstami vedenj, pod pogojem, da so prisotni klinični simptomi, primerljivi z ostalima motnjama iste kategorije. Pomembno pa je omeniti, da MKB-11 v Sloveniji še ni v veljavi; pri nas se uporablja še MKB-10, kjer je med nekemičnimi zasvojenostmi opredeljeno zgolj Patološko igranje iger na srečo. Motnja igranja iger na srečo je sicer opredeljena tudi v Diagnostičnem in statističnem priročniku DSM-V, medtem ko je Motnja igranja spletnih videoiger opredeljena kot kategorija, potrebna nadaljnjega raziskovanja.

Znaki zasvojenosti se lahko pojavljajo tudi ob drugih vrstah vedenj, ne zgolj ob igranju videoiger ali iger na srečo. Čeprav znanstvena literatura na posameznih (»novejših«) področjih zasvojenosti še ni zadostna za uradni status bolezni ali motnje v mednarodnih klasifikacijah, mnogi strokovnjaki opozarjajo na obstoj številnih vrst nekemičnih zasvojenosti, kot na primer digitalna zasvojenost (videoigre, družbena omrežja, internet), zasvojenost s seksualnostjo in pornografijo, zasvojenost z delom, odnosi, nakupovanjem, s hrano, telesno vadbo idr.

Kako prepoznamo nekemične zasvojenosti?

Prepoznamo jih preko različnih znakov ali simptomov. Ključni pokazatelji, ki so hkrati tudi kriteriji za diagnozo so pomembnost aktivnosti, sprememba razpoloženja, toleranca, odtegnitveni simptomi, konflikt in ponovitev.

• Pomembnost aktivnosti: Aktivnost prevzame središčno vlogo oziroma postane najpomembnejša v življenju posameznika  in v veliki meri določa njegovo čustvovanje in vedenje. Tudi če posameznik trenutno ni udeležen v aktivnost, nenehno razmišlja o njej in po njej hrepeni.
• Sprememba razpoloženja: Ob vključitvi v aktivnost se posamezniku močno spremeni počutje in razpoloženje. Posameznik izkusi občutke »zadetosti«, »odklopa«, neke vrste umirjenost, ki je posledica omrtvičenja oziroma bega.
• Toleranca: Posameznik potrebuje vedno večjo intenzivnost ali količino aktivnosti da doseže enako spremembo razpoloženja (podobno kot oseba, zasvojena z drogami potrebuje čedalje večji odmerek).
• Odtegnitveni simptomi: Kadar oseba ne more izvajati določene aktivnosti oziroma se ji upre/izogne lahko izkusi neprijetne odtegnitvene simptome, ki so lahko telesni in/ali duševni: razdraženost, nemir, tresenje, slabost, občutki tesnobnosti in depresivnosti.
• Konflikt: Pojavi se konflikt v medosebnih odnosih (družina, prijatelji), konflikt z drugimi življenjskimi področji (šola, služba, družabno življenje, hobiji…) in/ali občutek notranjega konflikta (občutek izgube nadzora), ki se povezuje s porabo prevelike količine časa za navedeno aktivnost.
• Ponovitev: Ponovitev preteklih vzorcev vedenja (po začasnem prenehanju) v obliki pretiranega udejstvovanja pri določeni aktivnosti.

Kako ločimo zasvojenost od običajnega udejstvovanja v določenem vedenju?

V številnih primerih je na prvi pogled težko ločiti intenzivno udejstvovanje posameznika v neki aktivnosti od zasvojenosti z njo. Mnogi izmed nas lahko pri sebi prepoznamo, da nam je neka aktivnost pomembna, jo uporabljamo za izboljšanje svojega razpoloženja in občasno pride v konflikt s pomembnimi področji našega življenja. To še ne pomeni, da smo zasvojeni. MKB-11 opredeljuje, da je za diagnozo katerekoli od obeh motenj (motnja igranja videoiger in iger na srečo), da vzorec vedenja povzroča znaten distres in manjzmožnost na zasebnem, družinskem, socialnem, šolskem, kariernem ali drugih pomembnih področjih posameznikovega delovanja. Za dodelitev diagnoze je običajno potrebno, da so značilnosti motnje prisotne v obdobju najmanj 12 mesecev. To obdobje je lahko tudi krajše, če so simptomi hujši in so izpolnjeni vsi diagnostični kriteriji. Vzorec problematičnega vedenja je sicer lahko neprekinjen, ali pa epizodičen in ponavljajoč.

Kaj vpliva na nastanek?

Na nastanek, trajanje in razvoj zasvojenosti vplivajo številni dejavniki: genetski dejavniki, primarno družinsko okolje, travmatične izkušnje (tudi zanemarjanje in zloraba v otroštvu), vpliv družbe in vrstnikov, nekatere osebnostne značilnosti posameznika (perfekcionizem, čustvena nestabilnost, nizka samopodoba) in značilnosti aktivnosti oziroma vedenja s katerim je posameznik zasvojen. Pogosto se vedenjske oziroma nekemične zasvojenosti povezujejo tudi z drugimi duševnimi težavami, predvsem motnjami razpoloženja (npr. depresijo), anksioznimi motnjami itn., kot tudi drugimi vrstami zasvojenosti.

Kaj lahko storimo, če prepoznamo, da imamo težave z nekemičnimi zasvojenostmi?

Zdravljenje zasvojenosti je dolgotrajen proces, pri katerem je prvi korak prepoznavanje in nato priznanje posameznika, da ima težave. Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore. Včasih je že prepoznavanje zasvojenosti lahko zapleteno in oteženo, zato je že v tem koraku dobro, da se obrnemo na strokovno pomoč. Seznam virov pomoči na področju duševnega zdravja najdete na naslednji povezavi.

Kako pogoste so nekemične zasvojenosti?

V mednarodni literaturi zasledimo podatke o prevalenci oziroma razširjenosti različnih, potencialno zasvojljivih vedenj v populaciji. Spodaj poročamo približne ocene razširjenosti posameznih zasvojenosti, ki so izračunane kot povprečja večjega števila raziskav iz različnih držav. Za ostale vrste nekemičnih zasvojenosti znanstvene pregledne študije še niso objavljene:

• Digitalna zasvojenost: Po podatkih iz meta-študije iz leta 2022 (64 držav) približno vsak četrti posameznik kaže znake zasvojenosti z vsaj eno podvrsto digitalne zasvojenosti (zasvojenost s pametnim telefonom, internetom, videoigrami, družbenimi omrežji ali internetnim seksom).
• Zasvojenost z družbenimi omrežji: Globalna prevalenca okrog 5 % po podatkih meta-študije iz leta 2021 (32 držav).
• Zasvojenost z videoigrami: Globalna prevalenca med 2,0 % po podatkih meta-študije iz leta 2022 (29 držav) in 2,4 % po podatkih meta študije iz leta 2021 (17 držav).
• Zasvojenost z igrami na srečo: Globalna prevalenca okrog 1,5 % po podatkih meta-študije iz leta 2014 (27 držav). Med evropskimi državami je po podatkih meta-študije iz leta 2016 (21 držav) prevalenca po različnih državah med 0,1 % in 3,4 %.
• Zasvojenost s hrano: Po podatkih meta-študije iz leta 2014 (6 držav) je med posamezniki s prekomerno telesno težo 24,9 % tistih z znaki zasvojenosti s hrano, medtem ko je delež pri posameznikih z zdravo telesno težo 11,1 %.

V slovenskem prostoru so bili podatki na področju nekemičnih zasvojenosti zbrani v okviru raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2018). Zbrani so bili podatki o znakih zasvojenosti z videoigrami in z družbenimi omrežji pri 11., 13., 15. in 17. letnikih. Podatki kažejo, da so znaki zasvojenosti z videoigrami prisotni pri 10,2 % mladostnikov, in so bolj pogosti med fanti. Znaki zasvojenosti z družbenimi omrežji so prisotni pri 8,3 % mladostnikov, kjer je odstotek višji pri dekletih.