Nekemične zasvojenosti v dobi digitalnih tehnologij

Četrta Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom Odtujeni v povezanem svetu: sodobni uvidi v nekemične zasvojenosti je osvetlila hitro spreminjajočo se dinamiko digitalnega okolja, naraščajoča tveganja in potrebo po prilagojenih preventivnih in podpornih programih. Konferenco je s podporo Ministrstva za zdravje organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v okviru Programa MIRA. Dogodek, ki je potekal 26. novembra 2025, je odprl generalni direktor NIJZ izr. prof. dr. Branko Gabrovec.

Digitalne zasvojenosti v porastu, najbolj prizadeti mladi

Strokovnjaki opozarjajo, da so poleg tradicionalnih oblik zasvojenosti (zasvojenosti z alkoholom in drogami) vse pogostejše nekemične oziroma vedenjske zasvojenosti, predvsem tiste, ki so povezane z digitalnimi tehnologijami. To so zasvojenost z videoigrami, družbenimi omrežji, internetom, igrami na srečo, spolnostjo, hrano, delom, nakupovanjem ipd.

Podatki NIJZ, 2023

Problematična uporaba interneta postaja vedno večji izziv, s katerim se v največji meri soočajo mladi.

Čeprav se zasvojenosti pojavljajo pri vseh starostnih skupinah, so najizrazitejše pri mladih, ki so naša prihodnost in pri katerih so posledice lahko še posebno daljnosežne. Nekemične zasvojenosti imajo številne negativne posledice za posameznika, njegove medosebne odnose, učno in delovno  uspešnost, s tem pa tudi širše družbene posledice. Zato je naša skupna odgovornost, da kot strokovnjaki ozaveščamo o tveganjih in razvijamo rešitve, ki posameznikom omogočajo učinkovito prepoznavanje in obvladovanje teh izzivov.

Uporaba digitalnih vsebin hitro narašča tudi med najmlajšimi otroki.

Digitalne vsebine so zasnovane tako, da pritegnejo pozornost, zato je pri predšolskih otrocih pomembno premišljeno omejevati čas in način uporabe ter spletne vsebine, s katerimi otroci prihajajo v stik. Prezgodnja ali prekomerna izpostavljenost digitalnim tehnologijam je namreč lahko povezana s težavami z govorom, spanjem, vidom in pozornostjo ter z vedenjsko-čustvenimi težavami.

Zgodnja uporaba digitalnih tehnologij posledično postaja pomembno področje, na katerem na NIJZ krepimo različne aktivnosti.

Družbena omrežja, videoigre in igre na srečo

Ko govorimo o spletnih aktivnostih, opažamo porast uporabe družbenih omrežij, videoiger in drugih aktivnosti, kar še posebno velja za mlade.

več kot 96 %
mladih, starih 15–24 let, uporablja družbena omrežja

0,4 %
prebivalcev kaže znake zasvojenosti z družbenimi omrežji

5,5 %
prebivalcev ima visoko tveganje za nastanek zasvojenosti; med mladimi 15–19 let je takih 18,9 %

24,1 %
prebivalcev Slovenije igra videoigre

0,4 %
prebivalcev kaže znake zasvojenosti, večji delež teh je med mladimi

pri 5,5 %
prebivalcev med 15. in 74. letom je visoko tveganje za razvoj zasvojenosti, najbolj ri starostni skupini 20–24 let (10,9 %)

11 %
odraslih prebivalcev je v zadnjem letu igralo igre na srečo

4,1 %
posameznikov ima visoko tveganje za nastanek zasvojenosti, največje tveganje pa je med mladimi 15–19 let (13,2 %)

vključevanje v e-športne stave
je med mladimi še posebno problematično

Podatki NIJZ, 2023

Značilnosti posameznika in njegove izkušnje niso edini dejavniki za razvoj nekemičnih zasvojenosti. Pomembni so tudi algoritmi in zasvojljivi mehanizmi družbenih omrežij, videoiger in iger na srečo, ki izkoriščajo možganski sistem nagrajevanja. Uporabniku ponujajo hitre občutke zadovoljstva prek sproščanja dopamina. Ključna je nepredvidljivost nagrade, ki spodbuja nenehno ponavljanje vedenja. Družbena omrežja in videoigre vključujejo zasvojljive mehanizme, ki zadržujejo posameznika pri uporabi, kar dodatno krepi tveganja in otežuje nadzor nad uporabo. Podobne trende zaznavamo tudi v slovenskem prostoru.

Povezava z duševnim zdravjem

Raziskave kažejo, da se nekemične zasvojenosti pogosto prepletajo s težavami v duševnem zdravju. Osebe z depresivnostjo ali anksioznostjo pogosteje kažejo vedenja z vzorci zasvojenosti, hkrati pa ta vedenja lahko še dodatno poglabljajo njihove stiske. Prof. dr. Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede je izpostavila tudi vpliv obremenjujočih izkušenj v otroštvu, ki lahko pomembno oblikujejo ranljivosti v odraslosti.

Kljub podatkom o porastu vsesplošne rabe digitalnih tehnologij pa moramo biti previdni pri zaključevanju, da ta vpliva na porast težav v duševnem zdravju.

Kljub pogostim senzacionalističnim izjavam v medijih znanstvena skupnost še nima soglasja o tem, v kolikšni meri so k poslabšanju duševnega zdravja mladih prispevale digitalizacija in množična uporaba družbenih omrežij. Nekateri raziskovalci sicer pozivajo k omejevanju ali celo prepovedi uporabe pametnih naprav v otroštvu in zgodnjem mladostništvu, vendar so trenutni znanstveni dokazi o učinkovitosti takšnih ukrepov še zelo neenotni.«

Umetna inteligenca – novi izzivi na obzorju

Hiter razvoj umetne inteligence prinaša nove oblike digitalnih tveganj, vključno s pretirano navezanostjo na t. i. UI-spremljevalce in interaktivne aplikacije. Prof. dr. Christian Montag je opozoril, da bo treba pozorno spremljati, ali takšne storitve postajajo vse bolj zasvojljive in kakšne posledice imajo za posameznike, še posebej za mlajše uporabnike.

Krepitev sistemske obravnave v Sloveniji

Ker so nekemične zasvojenosti zelo razširjene, je ključno, da razvijemo aktivnosti za preprečevanje in zdravljenje teh zasvojenosti.

V Sloveniji so se v zadnjih letih okrepile aktivnosti za obravnavo nekemičnih zasvojenosti, ki potekajo znotraj zdravstvenega sistema, kot tudi aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije. Med temi aktivnostmi je tudi okrepitev več pomembnih programov:

– program obravnave nekemičnih zasvojenosti za odrasle v Psihiatrični bolnišnici Idrija
– obravnava za otroke in mladostnike v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna v sodelovanju s Centrom pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT
– vključevanje tematik v delo centrov za duševno zdravje
– programi in aktivnosti nevladnih organizacij (npr. svetovanja, izobraževanja, delavnice)
– številne preventivne, raziskovalne in razvojne aktivnosti NIJZ v okviru programa MIRA

Strokovnjaki poudarjajo, da bo zaradi hitrega tehnološkega razvoja področje področje postajalo vse bolj pomembno. Ključni bodo nadaljnje raziskave, ozaveščanje, krepitev preventivnih programov in dostopna strokovna pomoč.

Zaradi naraščajočih izzivov, ki jih prinaša digitalni svet, predvsem pri otrocih in mladostnikih, je nujno skupno in usklajeno ukrepanje. Podatki kažejo, da se čas pred zasloni pri otrocih in mladostnikih vztrajno povečuje, z njim pa tudi težave s spanjem, pozornostjo, gibanjem in duševnim zdravjem. Z medijsko akcijo Izberi sebe, ne zaslona, želimo spodbuditi zavedanje med otroki in starši, da lahko prekomerna ali starosti neprimerna uporaba digitalnih zaslonov prinaša tudi tveganja za zdravje, zato moramo z njimi ravnati premišljeno ter uravnotežiti njihovo uporabo – z drugimi pomembnimi in prijetnimi aktivnostmi v resničnem življenju, z medosebnimi odnosi ter pozitivnimi spodbudami. Starši lahko pri tem veliko prispevajo tudi s svojim zgledom, pogovorom in jasnimi dogovori.