Novice

Domov » Aktualno » Novice » Četrt stoletja srčne pomoči mladostnikom v stiski

Četrt stoletja srčne pomoči mladostnikom v stiski

Četrt stoletja srčne pomoči mladostnikom v stiski

Letos mineva 25 let, odkar vrhunski strokovnjaki v programu To sem jaz pomagajo mladostnikom, ki potrebujejo pomoč zaradi duševne stiske. V začetku tisočletja je takratni Zavod za zdravstveno varstvo Celje, danes celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ustanovil medsektorsko skupino za krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomora v celjski regiji. Skupino je vrsto let vodila prim. Nuša Konec Juričič. V tem obdobju je, da bi podprl mladostnike med odraščanjem, nastajal tudi program To sem jaz. Idejna avtorica programa in dolgoletna razvojna vodja je bila Ksenija Lekić. Na svetovni dan zdravja, 7. aprila 2001, je na naslovu www.tosemjaz.net začela delovati prva spletna svetovalnica za mlade v Sloveniji.

V vsem tem času so ustvarjalci programa s strokovnjaki, ki mladim svetujejo, rešili marsikatero življenje in pomagali mnogim. Kot pravi Petra Tratnjek, univ. dipl. sociologinja in vodja programa To sem jaz, je bil način dela pravilen: »Mladostnikom smo se približali v okolju, ki je z leti postalo nepogrešljiv vir informacij zanje. Program so podprli izkušeni strokovnjaki iz različnih organizacij, ki so postali pionirji spletnega svetovanja mladim v Sloveniji. V vseh teh letih smo prisluhnili številnim mladostnikom. Za nekatere smo bili edini poslušalec v stiski. Verjamemo, da smo s svojim delom rešili vsaj kakšno življenje, a zagotovo smo mnogim pomagali lažje krmariti skozi izzive odraščanja.«

Koliko ljudi je vpetih v takšno pomoč? Koliko nasvetov ste vsa ta leta podelili in z njimi pomagali?
V spletni svetovalnici #Tosemjaz je vzpostavljena interdisciplinarna in medinstitucionalna mreža, ki šteje približno sto strokovnjakov z različnih področij, od psihologije, medicine, socialnega dela do pedagokike. Vsi so prostovoljci.

Pričujoči intervju je bil prvič objavljen v posebni prilogi časopisa Novi tednik ob letošnjem Festivalu duševnega zdravja, ki bo 15. maja 2026 v Celju. S Petro Tratnjek se je pogovarjala Simona Šolinič.

Ta prostovoljna mreža strokovnjakov, ki delujejo v dobrobit mladih, je nekaj, na kar smo res ponosni in verjamemo, da je to največja dragocenost programa. V 25 letih delovanja so spletni svetovalci odgovorili na več kot šestdeset tisoč vprašanj in mladim pomagali v stiskah, dilemah in pri izzivih. To kaže, kako velika je potreba po takšni obliki pomoči in koliko nam mladi zaupajo. Nekateri, ki so nekoč pri nas iskali pomoč, se vračajo kot strokovnjaki in svetovalci. To je dokaz, da ima naše delo dolgoročen učinek ne le za posameznika, ampak tudi za širšo družbo. Daje občutek, da skupaj gradimo prostor, v katerem si ljudje pomagamo in predajamo podporo naprej.

Spletna svetovalnica #Tosemjaz je ves čas dostopna brezplačno in anonimno.
Da. Na voljo sta klasično forumsko svetovanje in spletni pogovor s strokovnjakom. Postopek je za mladostnike zelo preprost, saj v uredništvu skrbimo za pretok informacij med mladostniki in strokovnjaki, za ustreznost komunikacije in varnost uporabnikov. Glede na vedno bolj izražene potrebe mladih po hitrem nasvetu smo v letu 2022 v spletni svetovalnici dodali možnost spletnega pogovora. Mladostnikom je na voljo mesečni razpored z datumi in urami, ko se lahko vključijo v spletni pogovor s strokovnjakom. Spletna svetovalnica je večinoma prvi stik pri iskanju pomoči. Zelo pomembno je, da svetovalci delujejo s posluhom za mlade, da jih razbremenjujejo in usmerjajo k spremembi. V spletni svetovalnici verjamemo v moč besed – s pomočjo tovrstne podpore jih podpiramo, opogumljamo in osmišljamo njihova doživljanja.

Foto: Andraž Purg.
Mladostnikom smo se približali v okolju, ki je z leti postalo nepogrešljiv vir informacij zanje. V vseh teh letih smo prisluhnili številnim mladim. Za nekatere smo bili edini poslušalec v stiski.
Petra Tratnjek, univ. dipl. sociologinja in vodja programa To sem jaz
Tweet

Čeprav duševne stiske niso več takšen tabu – ali vseeno opažate, da mladi lažje poiščejo pomoč anonimno?
Mladim veliko pomeni, da lahko v miru zapišejo, kaj jih bremeni, ob čemer ostanejo anonimni in dobijo zanesljiv odgovor. Nekatere, tudi zelo težke stiske, lažje izrazijo anonimno kot v običajnem pogovoru – bodisi s starši bodisi s strokovnjakom. Zato je ključno, da pri iskanju pomoči na spletu pridejo do verodostojnih in strokovnih virov. Veliko stisk v obdobju odraščanja je prehodnih in jih je mogoče razrešiti hitro, včasih že z iskrenim pogovorom ali nesebično podporo tudi s pomočjo spleta. Hkrati opažamo, da je resnih stisk vedno več. Vedno več mladih potrebuje strokovno pomoč v živo in pomembno je, da je dostopna in brezplačna, brez dolgih čakalnih dob in brez ovir.

Kakšne stiske mladi največkrat doživljajo?
Največ vprašanj zastavijo o odnosih in duševnem zdravju, veliko je vprašanj o prijateljstvu, zaljubljenosti, čustvih in težavah v komunikaciji. V začetku delovanja spletne svetovalnice je bilo več vprašanj, povezanih s spolnostjo in telesnim dozorevanjem. Vedno več je zanimanja za spletne svetovalne pogovore, v katerih bolj izpostavljajo tudi najtežje stiske.



Že od začetka vzporedno izvajate tudi preventivni program delavnic v šolskem okolju. Kako se to obnese?
Leta 2011 je nastal priročnik 10 korakov do boljše samopodobe. Avtorica je  psihologinja Alenka Tacol. Od leta 2018 z nadgrajenim priročnikom Zorenje skozi To sem jaz v slovenski šolski prostor širimo celosten dokazano učinkovit program preventivnih delavnic za razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter dobre samopodobe. Program v šolah izvajajo učitelji in svetovalni delavci, ki z mladimi naslavljajo vsebine o učinkovitem spoprijemanju s stresom, o spoznavanju in izražanju čustev, vzpostavljanju dobrih odnosov in sprejemanju odgovornosti za svoje življenje. Letno posamezne delavnice izvedejo v približno dvesto šolah po Sloveniji.

Je to, da vseeno danes mladi o stiskah spregovorijo prej kot v preteklosti, posledica takšnega načina ozaveščanja?
Res si želim, da smo uspeli priti bliže mladim in da so začutili, da niso sami. Na splošno se zdi, da danes mladi res nekoliko laže spregovorijo o tem, kaj jih teži, kar je velik korak naprej. Informacije so danes zelo dostopne, zato se srečujemo tudi s samodiagnosticiranjem, ki se velikokrat izkaže kot napačno ali prenagljeno. Pri delu z mladimi pogosto vidimo, da so jim izrazi, kot sta duševno zdravje ali psihična odpornost, še vedno precej tuji. Bliže so jim vsebine prijateljstva in odnosov. V projektu Pravi prijatelj smo zato vsebinsko izhajali iz vrednot prijateljstva, sprejemanja, zaupanja in medsebojne opore. To so izrazi, ki jih mladi res začutijo in s pomočjo katerih jih laže nagovorimo. V omenjenem projektu gre za model vrstniške podpore mladi mladim, ki ga v okviru programa To sem jaz pilotno izvajajo v Šolskem centru Celje.



Program To sem jaz je do zdaj dobil številne nagrade, tudi mednarodne. Kakšna je vizija?
Življenje mladih se vedno bolj odvija na spletnih aplikacijah in družbenih omrežjih. Tam iščejo informacije, tam se učijo, tam preživljajo velik del svojega časa. Zato razmišljamo, kako in kje vstopiti v ta njihov svet hitrih, pogosto precej površinskih informacij. Vedno pogosteje uporabljajo umetno inteligenco, tudi za vprašanja, povezana z zdravjem in s počutjem. Ključno vprašanje je, kako v tem tempu ostati opažen in hkrati mladim ponuditi nekaj bolj poglobljenega, vsebine in orodja za samopomoč, ki jih bodo res uporabljali. Na področju spletnega svetovanja se že kaže, da je prihodnost v spletnem svetovalnem pogovoru.

Mladi težko čakajo en dan na odgovor?
Da, še posebej na forumu – pričakujejo namreč takojšnje, hitre odzive. Zato bomo morali predvsem širiti zmogljivosti za takšno obliko podpore in jo narediti čim bolj dostopno. Po drugi strani jih bomo morali v šolskih programih učiti veščin, s katerimi bodo lažje počakali in hkrati znali svojo stisko ovrednotiti ter izkoristiti svoje lastne možnosti za njeno razreševanje. Prihajamo v obdobje, ko ni več dovolj samo ustvarjati dobre vsebine. Razmisliti moramo, kako te vsebine pripeljati do mladih na način, ki jim je blizu. Ob tem sodelovanje s šolami ostaja zelo pomembno področje, saj v šolah dosežemo največ mladih. Zato si prizadevamo, da bi sistem ovrednotene in učinkovite preventivne programe, kot je program To sem jaz, umestil v šolski prostor po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali. Pomembno se nam zdi, da so programi za krepitev duševnega zdravja strokovno preverjeni, kakovostni in enako dostopni vsem otrokom in mladostnikom – ne glede na to, kam hodijo v šolo.

V okviru programa za duševno zdravje mladih To sem jaz je v začetku leta izšel priročnik o spoprijemanju z jezo. Gre za izjemno dobrodošle nasvete, ki so podprti z zvočnimi in tudi videogradivi ter vodenimi vajami za samopomoč. Priročnik je javno in brezplačno dostopen v digitalizirani izdaji na spletišču #Tosemjaz. Maja bodo v vse osnovne in srednje šole ter dijaške domove dostavili tudi tiskane izvode, namenjene šolskim svetovalnim službam in knjižnicam. Priročnik je nastajal v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki. Avtorica zasnove priročnika in urednica je Ksenija Lekić iz celjske območne enote NIJZ.

Časopis Novi tednik je medijski pokrovitelj
letošnjega Festivala duševnega zdravja.


V okviru 4. Festivala duševnega zdravja vabljeni v Narodni dom na predavanje in delavnici, ki jih bodo izvedli sodelavci iz programa To sem jaz:
– predavanje SKRIVNOSTNI SVET MLADIH NA SPLETU (Patrik Senica), ob 11.30
– delavnica KAJ SE DOGAJA V NAS? – Kviz o duševnem zdravju mladih (Domen Kralj in Patrik Senica), ob 14.30
– delavnica ZA KRMILOM SVOJE JEZE (Julija Pelc in Ksenija Lekić), ob 16. uri


Obiščite festival, poiščite informacije, odkrijte možnosti za sodelovanje ali pomoč.

Več informacij o dogajanju
ter prijavnico za predavanja in delavnice najdete
na spletni strani festivala
.

Vabljeni!

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content