Krepitev duševnega zdravja

Domov » Duševno zdravje » Krepitev duševnega zdravja » V zrelih letih

V zrelih letih

Pri krepitvi duševnega zdravja v tretjem življenjskem obdobju je pomembnih več dejavnikov, zlasti socialna opora, telesno zdravje, miselna in fizična aktivnost, občutek pripadnosti ter ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas veselijo. Za boljše duševno zdravje pa lahko v veliki meri poskrbimo tudi sami. Sledi nekaj nasvetov in predlogov, s katerimi lahko poskrbimo za dobro počutje.


Naj bo zdravje na vrhu naše prednostne lestvice

Pomembno je, da tudi v zrelih letih skrbimo za dobro počutje in zdravje. Redna telesna dejavnost prispeva k ohranjanju telesnih sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne pri vsakodnevnih opravilih. Prav tako utrjuje mišice, vpliva na zdravje kosti, vpliva na zmanjšanje stresa in depresivnega razpoloženja, izboljšuje družabne spretnosti, samospoštovanje in samozavest, krepi imunski sistem ter vpliva na kakovost spanca. Skupaj z ustrezno prehrano, telesna dejavnost varuje tudi pred prekomerno telesno težo in zmanjšuje tveganje za padce ter posledične poškodbe. Zaradi določenih težav ali omejitev (npr. kronična bolezen) se morda ne moremo več ukvarjati z nekaterimi aktivnostmi, zato je toliko bolj pomembno, da najdemo nadomestne dejavnosti, ki nas veselijo (npr. plavanje namesto teka). Zelo se priporoča tudi vključitev v plesno dejavnost, saj ravno ples blagodejno vpliva na naše počutje in nekatere boleni (npr. depresijo in Parkinsonovo bolezen). Pri vseh oblikah vadbe pa je v tem obdobju še posebej potrebno upoštevati priporočila: vadimo le, kadar smo zdravi, z vadbo začnimo vsaj uro in pol po obroku, izogibajmo se vadbi v prevročem okolju, vadba naj ne obremenjuje sklepov.

Koristne nasvete za krepitev zdravja najdete na spletni strani Skupaj za zdravje.
Veliko uporabnih napotkov za zdrav življenjski slog v zrelih letih najdete na spletni strani Varna starost.

Odkrijmo nove interese, dejavnosti in hobije

Zrela leta so zagotovo tudi doba odkrivanja novih interesov, za katere prej ni bilo časa. Tretje življenjsko obdobje je priložnost za nova izobraževanja, učenje, aktivnosti in raziskovanje novih zanimanj. Je čas, ko lahko sami odločamo, kakšen bo naš vsakdan in kako si bomo zapolnili dneve. Zato je pomembno, da smo radovedni in pogumni, da stopimo na pot odkrivanja, kaj vse nas zanima, kaj si morda želimo preizkusiti, kaj nas veseli in nam daje smisel ter nas kakorkoli navdihuje in izpopolnjuje.

Pomagajmo drugim

Ena izmed bolj izpolnjujočih aktivnosti je lahko  pomoč drugim. Prostovoljstvo dokazano vpliva na daljšo življenjsko dobo in krepi občutek kompetentnosti, koristnosti in povezanosti z drugimi. Ko pomagamo drugim, krepimo lastno samopodobo, občutek vrednosti in samozavest, hkrati pa nam tovrstno udejstvovanje osmisli dan in ustvarja določeno mero rutine ali reda in strukture dneva, kar vsi potrebujemo za občutek stabilnosti in varnosti.

Pomislimo, kako lahko pripomoremo v naši skupnosti? V čem smo dobri in kje potrebujejo našo pomoč? Pomagamo lahko na več načinov in v različnih okoljih. Lahko smo v pomoč in podporo našim družinskim članom (npr. skrb za vnuke, pomoč pri gospodinjstvu,…). S svojimi izkušnjami, hobiji (npr. kuhanje) ali znanjem iz poklicnega področja (npr. mentorstvo mlajšim generacijam) pa lahko pomagamo tudi drugim in smo na ta način aktivno vključeni v družbeno okolje. Vseeno pa bodimo pozorni, da ob morebitni pomoči drugim ne zanemarimo skrb zase, za zdrav življenjski slog ter naše ostale hobije in interese. in interese.

K dobremu počutju in podpornim medosebnim odnosom lahko veliko pripomore prijaznost, o kateri si lahko pogledate intervju z Borutom in Katarino Veselko.
V kolikor bi vas veselila pomoč drugim starejšim osebam, si lahko več o prostovoljstvu preberete v programu Starejši za starejše.

Umska vadba

V vseh obdobjih življenja, še posebno pa v zrelih letih, je poleg telesne vadbe pomembna tudi umska. Kajti naši možgani so izjemno zapleten organ, ki ne deluje dobro, če se dolgočasi. Zato moramo svojim možganom neprestano postavljati nove izzive, da se nenehno učijo in razvijajo nove načine razmišljanja. Za urjenje možganov je dobra vsaka dejavnost, ki nas miselno spodbudi in možganom pomaga ustvariti nove povezave, ki krepijo in ohranjajo naše umske sposobnosti ter spomin. Pomembno je, da svoj um urimo vsaj nekaj minut dnevno. To najlažje storimo z miselnimi izzivi (npr. miselne družabne igre, reševanje miselnih ugank, križank, sudoku…) ter novimi doživetji in izkušnjami (npr. preizkusimo se v neki novi dejavnosti ali hobiju).

Več o urjenju uma si lahko preberete na spletni strani Zdrava glava.

Vzpostavimo novo rutino

Za mnoge je obdobje upokojitve stresno, saj pomeni spremembo urnika, vsakodnevnega ritma, kar naenkrat se pojavi več prostega časa. Nastopijo lahko tudi druge spremembe v našem vsakdanjem življenju (npr. pomanjkanje socialnih stikov, občutek osamljenosti, odsotnost obveznosti in dnevne rutine). Zato je pomembno, da si naš vsakdan strukturiramo in teden zapolnimo z aktivnostmi, ki so nam pomembne in nam osmislijo dneve. Vikende lahko izkoristimo za obiske sorodnikov in prijateljev, prijetne izlete, skupinske dejavnosti. Red nam pomaga pri ohranjanju občutka nadzora nad življenjem in nudi določeno mero predvidljivosti ter posledično varnosti. Dobro je, da ohranjamo stalen urnik spanja, kljub temu da nam morda zjutraj ni treba zgodaj vstati zaradi obveznosti. Na takšen način vplivamo na boljše počutje in hkrati poskrbimo, da imamo energijo za vse dnevne dejavnosti in aktivnosti.

Ohranjajmo optimizem

V zrelih letih je najpomembneje, da ohranjamo optimizem, vedrino, upanje in pozitiven pogled na sedanjost in prihodnost. Naša naravnanost, misli in to, čemur namenjamo pozornost, močno vplivajo na naše razpoloženje. Če smo ves čas osredotočeni na morebitne zdravstvene težave ali fizične omejitve, se prepuščamo strahovom, skrbem in pesimističnemu razmišljanju, se to odraža na našem slabšem počutju.

Po napornih letih delovne dobe in ukvarjanja z družino je to novo obdobje življenja, ko se lahko posvetimo sebi in odkrivanju vsega, kar nas zanima in razveseljuje. Ne obžalujmo napačnih odločitev ali neljubih dogodkov iz preteklosti, raje bodimo prisotni v sedanjosti in se veselimo vsakega dneva posebej. Vsak dan namenimo nekaj minut za to, da se osredotočimo na stvari v našem življenju, za katere smo hvaležni. Hvaležnost je tisto pozitivno čustvo, ki v največji meri prispeva k občutku zadovoljstva, sreče in notranjega miru. Namenimo več časa ljudem, s katerimi se radi družimo in nas napolnijo z dobro energijo. 

Vzdržujmo družabno življenje in stike z bližnjimi

Pomembno je, da vzdržujemo stike z našimi bližnjimi in ohranjamo naše družabno življenje živahno. Tako zadovoljimo našo potrebo po pripadnosti in vpetosti v družbo. Skušajmo se vključevati v različne skupine in društva v našem okolju, udeležimo se organiziranih izletov in dogodkov, spoznavajmo nove ljudi, odkrivajmo nove interese in hobije. Družabnost in dobri medosebni odnosi nas namreč poživljajo in polnijo z življenjsko energijo. Prijatelji, s katerimi lahko delimo mnenja, tegobe in sorodne izkušnje so močan vir opore. Veliko veselja nam prinese tudi druženje in ukvarjanje z otroki in vnuki, ki nam popestrijo dan, nas nasmejejo in naučijo kaj novega, mi pa jih lahko navdihnemo z modrimi nasveti na podlagi lastnih izkušenj. Tovrstne aktivnosti in povezovanje z drugimi nam daje občutek pomembnosti, vrednosti in zaželenosti, kar dobro vpliva na naše počutje in zadovoljstvo z življenjem.

Poiščimo pomoč, ko jo potrebujemo

V poznih zrelih letih se lahko počutimo osamljene, nepomembne in izgubljene, saj upokojitev predstavlja izgubo pomembnega dela naše identitete in ene od družbenih vlog. Ovira in potre nas lahko tudi slabitev telesnih zmogljivosti ali nastop bolezni. Prizadenejo nas izgube (smrt) naših znancev in bližnjih. Pri spoprijemanju s težavami in v težkih trenutkih so nam lahko v veliko oporo prijatelji in znanci s podobnimi izkušnjami in predvsem družinski člani. Kadar pa težav ne moremo razrešiti in je naše počutje vedno slabše, je pomembno, da poiščemo pomoč strokovnjaka. Strokovna pomoč nam lahko pomaga prebroditi težka obdobja, ponovno odkriti pozitivne stvari v našem življenju in tako omogočiti lepo jesen življenja.

Knjižica Kako krepiti duševno zdravje starejših in kako ukrepati, ko se zalomi ponuja informacije o tem, kaj je duševno zdravje starejših, kaj pomeni aktivno staranje, kako prepoznati vedenjske, čustvene, miselne in telesne znake težav v duševnem zdravju starejših ter kje poiskati pomoč.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje odraslihMreža virov pomoči v Sloveniji
•	Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski 

 

Scroll to Top
Skip to content