Krepitev duševnega zdravja po obdobjih

Domov » Pomagam sebi » Krepitev duševnega zdravja po obdobjih » V obporodnem obdobju

V obporodnem obdobju

Skrb za duševno zdravje v obporodnem obdobju je izrednega pomena, saj zdravje matere vpliva tudi na otroka in celotno družino. Kljub številnim spremembam (fiziološke spremembe, družinska dinamika, itd.) je pomembno, da se bodoča mati kot ženska dobro počuti v svoji koži. Za dobro počutje in lažje soočanje z novimi izzivi lahko poskrbite z naslednjimi predlogi in nasveti.


Naj bo zdravje na prvem mestu

Zaradi sprememb v apetitu, ritmu spanja in težav s slabostjo je v obporodnem obdobju nekoliko težje skrbeti za zdrav življenjski slog. Nosečnice in doječe matere so pogosto omejene s specifično izbiro živil, z njihovemu stanju prilagojeno vadbo, s pomanjkanjem časa, zato ohranjanje zdravja lahko predstavlja velik izziv. Kljub vsemu je dobro najti način, da postavimo zdravje na prvo mesto. Veljajo enaka pravila kot v ostalih življenjskih obdobjih, z določenimi prilagoditvami. Še vedno moramo poskrbeti za dovolj spanja in gibanja. Telovadba v nosečnosti in po porodu mora biti manj intenzivna. Izogibajmo se prekomerni obremenitvi trebušnih mišic in pretiranemu raztezanju, saj so sklepi v nosečnosti čezmerno gibljivi in lahko pride do poškodb. Poskrbimo za zdravo prehrano in ne pozabimo na prehranske dodatke (npr. folna kislina dokazano vpliva na razvoj možganov pri dojenčku). Izredno pomembno je, da se v tem obdobju odrečemo kajenju in uživanju alkohola, saj negativno vplivata na otrokov razvoj (npr. povečata verjetnost za nizko porodno težo in razvojno-nevrološke težave). Zdrav način življenja pa zajema tudi prilagoditev delovnih obveznosti. Nosečnice in doječe matere imajo na delovnem mestu poseben status. Pomembno je, da se z nadrejenimi pogovorimo o prilagoditvah na delu, ki varujejo naše fizično in duševno zdravje.

Bodimo informirane, a kritične

V času nosečnosti in po porodu se soočamo s kopico novosti in mnogimi odprtimi vprašanji, zato je prav, da se o vsem, kar nas zanima ali skrbi, informiramo (npr. o porodu, dojenju, uspavanju, vzgoji…). Koristne informacije in napotki nas lahko pripravijo na številne prihajajoče spremembe in nas opolnomočijo z znanjem, kako se z njimi uspešno spoprijeti. Pri izbiri virov informacij pa je potrebna previdnost in kritična presoja, saj lahko (zlasti na spletu) najdemo mnogo zmotnih in neustreznih informacij. Prebirajmo preverjene vire in ne zaupajmo vsakemu nasvetu, ki ga najdemo na spletu. Kadar smo v dvomih, se obrnimo na strokovnjaka (npr. osebnega ginekologa) in upoštevajmo njegova priporočila. 

Na naslednjih povezavah najdete več prispevkov na temo Kako lahko krepimo duševno zdravje v nosečnosti ter o aktualnih razmerah in obporodnem obdobju.

Gnezdenje

Pričakovanje novega bitja je vznemirjujoče obdobje, polno vprašanj, dvomov, negotovosti in skrbi. Določeno mero pomiritve in občutka nadzora dobimo s tem, da se lotimo najnujnejših opravil pred otrokovim rojstvom. Zato ta čas namenite pogovoru s partnerjem in se skupaj dogovorita, kateri nakupi so dejansko potrebni ter kako bosta preuredila in pripravila dom za novega družinskega člana. Na spletu in družabnih omrežjih lahko hitro dobimo občutek, da se nakupovalni seznam nikoli ne konča, kar lahko v nas vzbuja stres in finančno stisko. Pomembno je zavedanje, da otrok ne potrebuje veliko materialnih stvari. Novo  bitje namreč najbolj od vsega potrebuje skrb, pozornost, nežnost in toplino, vse ostale potrebe pa lahko odkrivamo in razrešujemo sproti. 

Umaknimo se iz stresnih situacij

Stres nas spremlja v vseh življenjskih obdobjih in včasih se mu težko izognemo. V času nosečnosti je prekomerni stres lahko škodljiv in negativno vpliva na še nerojenega otroka. Zaradi tega je pomembno, da se zavestno umaknemo iz situacij, ki nas vznemirjajo. Kadar umik ni možen, je pomembno, da najdemo način, da se lahko sprostimo in umirimo (npr. preko tehnik sproščanja). Tudi obdobje po porodu je lahko izjemno stresno, saj se družinska dinamika preoblikuje, skrb pa je osredotočena na novega člana. Stres negativno vpliva na počutje mame, posledično pa tudi na počutje otroka in ostalih članov družine. Otroci začutijo, kdaj smo napeti in so posledično tudi sami razdražljivi (npr. jokajo in se ne morejo potolažiti). Zaradi tega je izrednega pomena, da poskrbimo za lastno dobro počutje, saj bomo hkrati poskrbeli za dobro počutje otroka.

Kdaj stres predstavlja težavo in kako si lahko pomagamo si lahko ogledate na naslednji povezavi.

Razbremenimo se

Včasih se nam zazdi, da zmoremo vse storiti same, a je dobro, da znamo sprejeti vsakršno pomoč. Partner in ostali družinski člani nam lahko nudijo čustveno oporo ali praktično pomoč (npr. pospravijo, pomijejo, skuhajo, gredo v trgovino, poskrbijo za otročka, da ima mamica nekaj časa zase…). Razbremenimo se lahko tudi tako, da se povežemo z nosečnicami in mladimi mamicami, s katerimi lahko delimo izkušnje. Velikokrat nam pomaga že zavedanje, da nismo same in občutek, da nas nekdo razume.

Prepoznajmo znake tesnobe

Izredno pomembno je, da smo nosečnice in mlade mame pozorne na svoje občutke in čustva. Pogosto nas lahko preplavijo pretirane skrbi in strahovi (npr. strah pred porodom, zaskrbljenost in negotovost glede primerne skrbi za otroka, razni strahovi, kaj slabega bi se lahko pripetilo dojenčku, itd.), ki lahko vodijo v resnejše težave v duševnem zdravju. Pomembno je, da smo v stiku same s seboj, da tesnobne občutke hitro prepoznamo, se z njimi soočimo ter raziščemo možne razrešitve. Kadar si ne znamo pomagati same, poiščemo pomoč bližnjih. Ženske gremo v obporodnem obdobju skozi številne spremembe in preizkušnje, soočamo se lahko tudi z različnimi izgubami (npr. spontani splav). Ob stiski, ki traja dlje časa in resno vpliva na naše počutje in vsakodnevno življenje,  čim prej poiščimo strokovno pomoč.

Več o tem kako lahko prepoznamo znake tesnobe si lahko preberete v prispevku Ko se srečamo s tesnobo.

Negujmo dober partnerski odnos

Ne pozabimo, da je dober partnerski odnos temelj zdravih in dobrih družinskih odnosov. Že pred prihodom novega člana si vzemimo čas zase in za partnerja, za iskrene pogovore in spodbujanje občutka povezanosti in bližine. Po rojstvu otroka se namreč družinska dinamika spremeni, partnerja imata manj časa drug za drugega in glavnino pozornosti namenjata otroku. Pomembno je, da se odkrito in iskreno pogovorimo o vidikih vzgoje in starševstva, uskladimo pričakovanja in želje ter stremimo k podobnim vrednotam. Tako lahko preprečimo občutek odtujenosti v partnerstvu in lažje premostimo izzive v prvih letih otrokovega življenja.

Številne koristne informacij in nasveti za bodoče starše so na voljo v gradivu Priprava na porod in starševstvo.

Poiščimo pomoč, ko jo potrebujemo

Obdobje nosečnosti prinaša veliko telesnih in psihičnih sprememb, ki so lahko stresne. Soočamo se lahko z občutkom negotovosti, morebitnimi izgubami (npr. spontani splav) ali skrbmi kako se bodo stvari odvijale v naslednjih (ob)porodnih mesecih. Porajajo se nam lahko številna vprašanja, nesigurnosti in dvomi glede materinstva. Vse te skrbi so lahko zelo obremenjujoče in lahko negativno vplivajo na naše telesno in duševno zdravje. Ob težkih trenutkih nam je v oporo lahko partner, prijatelj/ica ali družinski član, s katerim se lahko odkrito pogovorimo o svojih stiskah. Kadar pa stiska traja dlje časa in začne vplivati na naše vsakodnevno počutje, je pomembno, da pravočasno poiščemo strokovno pomoč, ki nam bo pomagala do boljšega počutja in razbremenitve.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje odraslihMreža virov pomoči v Sloveniji
•	Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski 

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content