Krepitev duševnega zdravja po obdobjih

V zrelih letih

Pri krepitvi duševnega zdravja v tretjem življenjskem obdobju je pomembnih več dejavnikov, zlasti socialna opora, telesno zdravje, miselna in fizična aktivnost, občutek pripadnosti ter ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas veselijo. Za boljše duševno zdravje pa lahko v veliki meri poskrbimo tudi sami. Sledi nekaj nasvetov in predlogov, s katerimi lahko poskrbimo za dobro počutje.


Naj bo zdravje na vrhu naše prednostne lestvice

Pomembno je, da tudi v zrelih letih skrbimo za dobro počutje in zdravje. Redna telesna dejavnost prispeva k ohranjanju telesnih sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne pri vsakodnevnih opravilih. Prav tako utrjuje mišice, vpliva na zdravje kosti, vpliva na zmanjšanje stresa in depresivnega razpoloženja, izboljšuje družabne spretnosti, samospoštovanje in samozavest, krepi imunski sistem ter vpliva na kakovost spanca. Skupaj z ustrezno prehrano, telesna dejavnost varuje tudi pred prekomerno telesno težo in zmanjšuje tveganje za padce ter posledične poškodbe. Zaradi določenih težav ali omejitev (npr. kronična bolezen) se morda ne moremo več ukvarjati z nekaterimi aktivnostmi, zato je toliko bolj pomembno, da najdemo nadomestne dejavnosti, ki nas veselijo (npr. plavanje namesto teka). Zelo se priporoča tudi vključitev v plesno dejavnost, saj ravno ples blagodejno vpliva na naše počutje in nekatere boleni (npr. depresijo in Parkinsonovo bolezen). Pri vseh oblikah vadbe pa je v tem obdobju še posebej potrebno upoštevati priporočila: vadimo le, kadar smo zdravi, z vadbo začnimo vsaj uro in pol po obroku, izogibajmo se vadbi v prevročem okolju, vadba naj ne obremenjuje sklepov.

Koristne nasvete za krepitev zdravja najdete na spletni strani Skupaj za zdravje.
Veliko uporabnih napotkov za zdrav življenjski slog v zrelih letih najdete na spletni strani Varna starost.

Odkrijmo nove interese, dejavnosti in hobije

Zrela leta so zagotovo tudi doba odkrivanja novih interesov, za katere prej ni bilo časa. Tretje življenjsko obdobje je priložnost za nova izobraževanja, učenje, aktivnosti in raziskovanje novih zanimanj. Je čas, ko lahko sami odločamo, kakšen bo naš vsakdan in kako si bomo zapolnili dneve. Zato je pomembno, da smo radovedni in pogumni, da stopimo na pot odkrivanja, kaj vse nas zanima, kaj si morda želimo preizkusiti, kaj nas veseli in nam daje smisel ter nas kakorkoli navdihuje in izpopolnjuje.

Pomagajmo drugim

Ena izmed bolj izpolnjujočih aktivnosti je lahko  pomoč drugim. Prostovoljstvo dokazano vpliva na daljšo življenjsko dobo in krepi občutek kompetentnosti, koristnosti in povezanosti z drugimi. Ko pomagamo drugim, krepimo lastno samopodobo, občutek vrednosti in samozavest, hkrati pa nam tovrstno udejstvovanje osmisli dan in ustvarja določeno mero rutine ali reda in strukture dneva, kar vsi potrebujemo za občutek stabilnosti in varnosti.

Pomislimo, kako lahko pripomoremo v naši skupnosti? V čem smo dobri in kje potrebujejo našo pomoč? Pomagamo lahko na več načinov in v različnih okoljih. Lahko smo v pomoč in podporo našim družinskim članom (npr. skrb za vnuke, pomoč pri gospodinjstvu,…). S svojimi izkušnjami, hobiji (npr. kuhanje) ali znanjem iz poklicnega področja (npr. mentorstvo mlajšim generacijam) pa lahko pomagamo tudi drugim in smo na ta način aktivno vključeni v družbeno okolje. Vseeno pa bodimo pozorni, da ob morebitni pomoči drugim ne zanemarimo skrb zase, za zdrav življenjski slog ter naše ostale hobije in interese. in interese.

K dobremu počutju in podpornim medosebnim odnosom lahko veliko pripomore prijaznost, o kateri si lahko pogledate intervju z Borutom in Katarino Veselko.
V kolikor bi vas veselila pomoč drugim starejšim osebam, si lahko več o prostovoljstvu preberete v programu Starejši za starejše.

Umska vadba

V vseh obdobjih življenja, še posebno pa v zrelih letih, je poleg telesne vadbe pomembna tudi umska. Kajti naši možgani so izjemno zapleten organ, ki ne deluje dobro, če se dolgočasi. Zato moramo svojim možganom neprestano postavljati nove izzive, da se nenehno učijo in razvijajo nove načine razmišljanja. Za urjenje možganov je dobra vsaka dejavnost, ki nas miselno spodbudi in možganom pomaga ustvariti nove povezave, ki krepijo in ohranjajo naše umske sposobnosti ter spomin. Pomembno je, da svoj um urimo vsaj nekaj minut dnevno. To najlažje storimo z miselnimi izzivi (npr. miselne družabne igre, reševanje miselnih ugank, križank, sudoku…) ter novimi doživetji in izkušnjami (npr. preizkusimo se v neki novi dejavnosti ali hobiju).

Več o urjenju uma si lahko preberete na spletni strani Zdrava glava.

Vzpostavimo novo rutino

Za mnoge je obdobje upokojitve stresno, saj pomeni spremembo urnika, vsakodnevnega ritma, kar naenkrat se pojavi več prostega časa. Nastopijo lahko tudi druge spremembe v našem vsakdanjem življenju (npr. pomanjkanje socialnih stikov, občutek osamljenosti, odsotnost obveznosti in dnevne rutine). Zato je pomembno, da si naš vsakdan strukturiramo in teden zapolnimo z aktivnostmi, ki so nam pomembne in nam osmislijo dneve. Vikende lahko izkoristimo za obiske sorodnikov in prijateljev, prijetne izlete, skupinske dejavnosti. Red nam pomaga pri ohranjanju občutka nadzora nad življenjem in nudi določeno mero predvidljivosti ter posledično varnosti. Dobro je, da ohranjamo stalen urnik spanja, kljub temu da nam morda zjutraj ni treba zgodaj vstati zaradi obveznosti. Na takšen način vplivamo na boljše počutje in hkrati poskrbimo, da imamo energijo za vse dnevne dejavnosti in aktivnosti.

Ohranjajmo optimizem

V zrelih letih je najpomembneje, da ohranjamo optimizem, vedrino, upanje in pozitiven pogled na sedanjost in prihodnost. Naša naravnanost, misli in to, čemur namenjamo pozornost, močno vplivajo na naše razpoloženje. Če smo ves čas osredotočeni na morebitne zdravstvene težave ali fizične omejitve, se prepuščamo strahovom, skrbem in pesimističnemu razmišljanju, se to odraža na našem slabšem počutju.

Po napornih letih delovne dobe in ukvarjanja z družino je to novo obdobje življenja, ko se lahko posvetimo sebi in odkrivanju vsega, kar nas zanima in razveseljuje. Ne obžalujmo napačnih odločitev ali neljubih dogodkov iz preteklosti, raje bodimo prisotni v sedanjosti in se veselimo vsakega dneva posebej. Vsak dan namenimo nekaj minut za to, da se osredotočimo na stvari v našem življenju, za katere smo hvaležni. Hvaležnost je tisto pozitivno čustvo, ki v največji meri prispeva k občutku zadovoljstva, sreče in notranjega miru. Namenimo več časa ljudem, s katerimi se radi družimo in nas napolnijo z dobro energijo. 

Vzdržujmo družabno življenje in stike z bližnjimi

Pomembno je, da vzdržujemo stike z našimi bližnjimi in ohranjamo naše družabno življenje živahno. Tako zadovoljimo našo potrebo po pripadnosti in vpetosti v družbo. Skušajmo se vključevati v različne skupine in društva v našem okolju, udeležimo se organiziranih izletov in dogodkov, spoznavajmo nove ljudi, odkrivajmo nove interese in hobije. Družabnost in dobri medosebni odnosi nas namreč poživljajo in polnijo z življenjsko energijo. Prijatelji, s katerimi lahko delimo mnenja, tegobe in sorodne izkušnje so močan vir opore. Veliko veselja nam prinese tudi druženje in ukvarjanje z otroki in vnuki, ki nam popestrijo dan, nas nasmejejo in naučijo kaj novega, mi pa jih lahko navdihnemo z modrimi nasveti na podlagi lastnih izkušenj. Tovrstne aktivnosti in povezovanje z drugimi nam daje občutek pomembnosti, vrednosti in zaželenosti, kar dobro vpliva na naše počutje in zadovoljstvo z življenjem.

Poiščimo pomoč, ko jo potrebujemo

V poznih zrelih letih se lahko počutimo osamljene, nepomembne in izgubljene, saj upokojitev predstavlja izgubo pomembnega dela naše identitete in ene od družbenih vlog. Ovira in potre nas lahko tudi slabitev telesnih zmogljivosti ali nastop bolezni. Prizadenejo nas izgube (smrt) naših znancev in bližnjih. Pri spoprijemanju s težavami in v težkih trenutkih so nam lahko v veliko oporo prijatelji in znanci s podobnimi izkušnjami in predvsem družinski člani. Kadar pa težav ne moremo razrešiti in je naše počutje vedno slabše, je pomembno, da poiščemo pomoč strokovnjaka. Strokovna pomoč nam lahko pomaga prebroditi težka obdobja, ponovno odkriti pozitivne stvari v našem življenju in tako omogočiti lepo jesen življenja.

Knjižica Kako krepiti duševno zdravje starejših in kako ukrepati, ko se zalomi ponuja informacije o tem, kaj je duševno zdravje starejših, kaj pomeni aktivno staranje, kako prepoznati vedenjske, čustvene, miselne in telesne znake težav v duševnem zdravju starejših ter kje poiskati pomoč.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje odraslihMreža virov pomoči v Sloveniji
•	Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski 

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content