Skozi življenjska obdobja

Zrela leta

Zrela leta

Zrela leta in upokojitev botrujejo številnim spremembam na različnih področjih življenja. Uspešnost spoprijemanja s temi spremembami in dobro telesno in duševno zdravje, ki sta neločljivo povezana, so bistvenega pomena za lepo in kakovostno obdobje starosti.

Ob zaključku delovnega obdobja se praviloma soočamo s spremembami na finančnem področju, ki zahtevajo določeno mero prilagajanja novim finančnim zmožnostim. Hkrati se srečujemo z izgubo vloge zaposlenega, kar lahko pomembno vpliva na našo samopodobo in počutje. Nekateri ob tem občutijo praznino, saj so v vlogi zaposlenega preživeli večino svojega dejavnega življenja. Ta vloga je predstavljala tudi velik del njihove osebne identitete in samovrednotenja.

Upokojitev predstavlja novo dnevno rutino in več prostega časa. Ob tej spremembi se nekateri počutijo izgubljene, saj ne vedo, kaj početi in kako kakovostno zapolniti svoj vsakdan. Spremenijo se tudi odnosi z bližnjimi (npr. bivšimi sodelavci), kar povzroča občutke osamljenosti. Nekateri pa se upokojitve veselijo, saj imajo za to novo obdobje življenja številne načrte. Posvečajo se vnukom in aktivno pomagajo ostalim družinskim članom. Drugi spet sproti odkrivajo, kaj so tiste stvari in aktivnosti, ki jih osrečujejo. Pogosto se posvečajo hobijem in aktivnostim, za katere prej ni bilo dovolj časa, ali pa odkrivajo nove interese. Številni se pridružijo različnim društvom, hodijo na izlete in vzdržujejo pogoste stike s prijatelji in znanci, kar je za ohranjanje duševnega zdravja izredno pomembno.

V tem obdobju življenja je izjemnega pomena, da svoj prosti čas zapolnimo z dejavnostmi, ki nam pomagajo osmisliti naš vsakdan. Prav tako je pomembna redna telesna dejavnost, ki upočasni proces staranja, prispeva k ohranjanju moči, zmanjša možnost telesnih poškodb, spodbuja spominske sposobnosti in izboljšuje splošno razpoloženje.

Pomen duševnega zdravja v zrelih letih

Tudi v zrelih letih si želimo biti drugim ljudem pomembni, vredni, slišani in upoštevani. Ne glede na morebitne oviranosti (zdravstvene težave ali funkcionalne omejitve), zaradi katerih potrebujemo določeno mero pomoči, je pomembno spoštovanje naše samostojnosti, kompetentnosti in sposobnosti samoodločanja. Prav tako si želimo biti koristni in vključeni v družbene aktivnosti v svojem okolju, potrebujemo podporo in občutek povezanosti s svojo skupnostjo in bližnjimi. Najbolj pomembno je, da svoje življenje ovrednotimo pozitivno in  sprejmemo dejstva, ki so se zgodila, brez obžalovanja in krivde.  Vsi omenjeni dejavniki prispevajo h krepitvi našega duševnega zdravja.

Dobro duševno zdravje nam omogoča:

  • da se počutimo cenjene s svojimi znanji, izkušnjami in mnenji,
  • zdravo samopodobo in samospoštovanje,
  • občutek smisla, sposobnosti in dostojanstva,
  • optimizem in izpolnjujoče življenje,
  • občutek nadzora nad lastnim življenjem,
  • učenje in razvijanje novih znanj, interesov ter hobijev,
  • zmožnost udejanjanja v družabnih aktivnostih,
  • skrb za vnuke, pomoč bližnjim ali prostovoljno delo,
  • aktivno in ustvarjalno življenje,
  • občutek pripadnosti ter povezanosti z drugimi v okolju,
  • zadovoljujoče medosebne odnose.

Podpora okolja, telesno zdravje, miselna in fizična aktivnost, občutek družbene pripadnosti in vključenosti ter ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas veselijo, so ključni pri krepitvi našega duševnega zdravja v pozni odraslosti.

Kaj lahko neugodno vpliva na duševno zdravje v zrelih letih?

Spremembe, ki pogosto spremljajo starejša leta, so za mnoge ljudi lahko naporne, stresne in obremenjujoče. Številni starejši se sčasoma prilagodijo novim okoliščinam in najdejo nove navdihe, izzive, interese in aktivnosti, v katerih uživajo ter si tako osmislijo in zapolnijo svoj vsakdan. Nekateri pa imajo zaradi različnih dejavnikov težave s prilagajanjem na spremembe, kar lahko povzroča dlje trajajoče duševne stiske in slabo počutje.

Na duševno zdravje v zrelih letih vplivajo številni dejavniki:

  • diskriminacija na podlagi starosti,
  • pomanjkanje občutka pripadnosti, osebne vrednosti in smisla,
  • socialna izolacija, pomanjkanje osebnih stikov, osamljenost in izključenost,
  • pomanjkanje možnosti sodelovanja v družabnih dejavnostih,
  • ekonomska (revščina) ali bivalna stiska,
  • zloraba alkohola ali psihoaktivnih substanc,
  • upad spoznavnih sposobnosti,
  • izguba ljubljene osebe,
  • dolgotrajna bolezen,
  • kronične bolečine,
  • invalidnost ali izguba gibljivosti in odvisnost od tuje pomoči,
  • slaba prehrana ali podhranjenost.

Kdaj poiskati pomoč ?

Pomembno je, da dlje trajajoče duševne stiske prepoznamo pri sebi, ali pri svojih bližnjih, in zanje poiščemo strokovno pomoč, saj nam povzročajo trpljenje in lahko povzročijo tudi poslabšanje drugih zdravstvenih težav.

Opozorilni znaki, ki kličejo po pomoči:

  • spremembe razpoloženja, pomanjkanje energije in utrujenost,
  • spremembe apetita in telesne teže,
  • težave pri vzdrževanju bivanjskega prostora in osebne higiene,
  • brezvoljnost, apatija ali potrtost,
  • motnje spanja ali preveč spanja,
  • težave s koncentracijo in spominom, zmedenost ali dezorientacija,
  • občutek nemira, zaskrbljenost, prestrašenost ali stres,
  • jeza, razdražljivost, razburjenost ali agresivnost,
  • poseganje po alkoholu ali psihoaktivnih substancah,
  • žalost ali brezup,
  • občutki ničvrednosti, nemoči in krivde,
  • samopoškodbeno vedenje ali samomorilne misli,
  • obsesivno razmišljanje ali kompulzivno vedenje,
  • umik od ljudi in izguba interesa za razne dejavnosti.
Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje odraslihMreža virov pomoči v Sloveniji
•	Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski 

Zavedati se moramo, da nas pri iskanju pomoči lahko ovirajo morebitna zmotna prepričanja in predsodki. Pomoč usposobljenih in razumevajočih strokovnjakov nam lahko pomaga do občutnega izboljšanja počutja in tako omogoči lepo jesen življenja.

Več koristnih informacij najdete na spodnjih povezavah:
• Letak Depresija med starejšimi
• Priročnik Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi
• Priročnik Depresija in bipolarna motnja razpoloženja, kjer sta tudi poglavji o depresiji pri starejših (na 28. in 60. strani).
• Publikacija Stres in anksioznost, kjer boste našli tudi poglavje o stresu pri starejših (na 45. strani).
O pomenu socialnih stikov v zrelih letih.
Starejšim je med 8:00 in 20:00 na voljo brezplačni telefon ČvekiFON, ki omogoča povezovanje med starejšimi in širjenje njihove socialne mreže.
O skrbi zase in soočanju z osamljenostjo v času praznikov.
• Knjižica Kako krepiti duševno zdravje starejših in kako ukrepati, ko se zalomi

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content