Skozi življenjska obdobja

Domov » Duševno zdravje » Skozi življenjska obdobja » Obporodno obdobje

Obporodno obdobje

Obdobje nosečnosti, porod in zgodnje materinstvo je lahko eno izmed najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših v življenju ženske. Vedno je začetek čisto novega življenjskega poglavja, ne glede na to, ali je prvič ali pa morda četrtič, za vsako žensko, partnerja, njune otroke in širšo družino. Dobro je, če ima ženska  občutek, da je pripravljena na to prelomnico ter da ji bodo v težavah bližnji stali ob strani.


Ženska in njeni bližnji se v tem obdobju še posebej trudijo, da bi na svet prišel zdrav otrok. Zelo dragocen je tudi vsak prispevek k dobremu počutju ženske.

Kaj lahko storite za ohranjanje dobrega počutja v nosečnosti in po rojstvu otroka?
•	Dobro skrbite zase.
•	Jejte redno in uživajte pestro mešano prehrano.
•	Poskrbite za počitek in dober spanec.
•	Bodite redno telesno aktivni. Uživajte prosti čas v naravi.
•	Poskrbite za ravnovesje med študijskimi, službenimi in družinskimi obveznostmi ter dejavnostmi, ki vas veselijo.
•	Redno si vzemite nekaj časa samo zase.
•	S partnerjem si redno vzemita nekaj časa samo za vaju.
•	Negujte stike z družino in prijatelji ter preživljajte čas z njimi.
•	Pogovarjajte se z drugimi nosečnicami, materami in starši o njihovih izkušnjah. Pridobite si novo znanje in spretnosti, ki jih potrebujete za starševstvo.
•	Skrb za gospodinjstvo in otroka je naloga obeh staršev. Kadar je obremenitev preveč, je zunanja pomoč pametna odločitev.

 Kaj lahko pričakujete po porodu?

Ob privajanju na novo starševsko vlogo, telesne spremembe in nov življenjski ritem so ženske v obporodnem obdobju lahko ranljive in potrebujejo razumevanje in podporo bližnjih. Pomembno je, da posameznica skrbi zase, prepozna morebitne težave in med oblikami pomoči, ki so ji na voljo, izbere tisto, ki ji ustreza. Veliko stisk v tem obdobju je prehodnih in slabo počutje mine.

Poporodna otožnost
Poporodno otožnost v prvem tednu po porodu doživi osem od desetih žensk. Razpoloženje se pogosto spreminja, pojavi se tesnoba, razdražljivost; ženska hitro plane v jok, ima težave s spanjem, je pretirano dejavna ali čisto brez energije. Je naravna posledica velikih hormonskih sprememb in izzveni v nekaj dneh.

Za večino žensk je zelo pomembno, da spregovorijo o svojih občutkih, zato je priporočljivo, da se posameznica druži z drugimi. Morda bo v pogovorih z drugimi materami ugotovila, da imajo podobne občutke kot ona, da ni edina, ki se srečuje s težavnejšim obdobjem.

Kdaj poiskati pomoč?

Kadar se ženska v obporodnem obdobju sooča s hudo ali dlje časa trajajočo stisko, ki pomembno poslabšuje njeno spoprijemanje z zahtevami vsakodnevnega življenja, je pomembno, da čim prej poišče pomoč. Pri tem je pomembna opora njenih bližnjih in okolice, saj pogosto prej kot mama dojenčka opazijo njeno stisko. Če je že kdaj trpela zaradi duševnih stisk ali se zdravi zaradi kake duševne motnje, naj se o zanositvi in skrbeh v nosečnosti posvetuje z zdravnikom.

Depresija, tesnoba in nekatere druge duševne stiske v obporodnem obdobju
Nosečnice se lahko srečajo z depresivnostjo ali tesnobo, ki v nekaterih primerih zahtevata ukrepanje. Črne misli, ki kar vztrajajo, in nenehna nagnjenost k joku so znak, da potrebuje podporo in pomoč. Pri nekaterih ženskah je depresija navzoča že pred nosečnostjo, pri drugih pa se prvič pojavi v nosečnosti. Ocenjujemo, da zaradi depresije trpi od 10 do 15 % nosečnic.
Nekaj tednov po porodu in še kasneje, do okoli 8. meseca, se lahko pojavijo hude stiske, ki pri vsaki šesti ženski vodijo v poporodno depresijo.

Zgodnje prepoznavanje opozorilnih znakov resnejših duševnih stisk je bistvenega pomena, saj prispeva k preprečevanju ali hitrejši razrešitvi težav, poleg tega lahko tudi olajša breme stiske za partnerja in celotno družino. Kadar na primer poporodna otožnost ne izzveni v dveh tednih, lahko preide v poporodno depresijo, zato je pomembno, da stisko v obporodnem obdobju vzamemo resno.

Znaki duševnih težav v obdobju nosečnosti in po porodu so:
•	žalost,
•	jokavost (pogosteje kot običajno),
•	razdražljivost in nemir,
•	huda tesnoba, panični napadi, strahovi,
•	izguba zanimanja za aktivnosti, ki so vas včasih zanimale,
•	občutki krivde, obupa, nesposobnosti,
•	pretirani občutki osamljenosti in zapuščenosti,
•	prekomerna utrujenost,
•	težave s spanjem (ponoči težko zaspite, ker ste zaskrbljeni ali občutite tesnobo, ali se zelo zgodaj zbudite, in ne morete zaspati nazaj),
•	spremenjen tek (nimate teka, jeste preveč),
•	neprijetne vsiljive misli ali podobe, ki sprožajo tesnobo, in vedenja, ki so namenjena njenemu olajšanju (npr. skrb, da bi se okužili in pretirano umivanje, čiščenje, preverjanje itd.),
•	samomorilna razmišljanja.

Dobro je vedeti, da se pri ženski lahko pojavijo le nekateri znaki duševnih težav. Pomembno je, koliko časa so prisotni in kako intenzivni so.

Če ste pri sebi zaznali nekatere izmed teh znakov in le-ti trajajo večino dneva ter vsaj dva tedna zapored, čim prej poiščite strokovno pomoč.

Vaše počutje lahko preverite tudi v spletni anketi za nosečnice in mlade mamice. Kratek vprašalnik je sestavljen iz 10 vprašanj in je namenjen ugotavljanju simptomov čustvene stiske med nosečnostjo ali v poporodnem obdobju. Po zaključku boste izvedeli vaš rezultat ter dobili razlago ugotovitev in koristne nasvete (anonimnost je zagotovljena).

Lahko se obrnete na: 
•	osebnega zdravnika ,
•	ginekologa,
•	kliničnega psihologa,
•	psihiatra,
•	psihoterapevta z ustrezno izobrazbo.

Strokovnjaki bodo v pogovoru ocenili, kako hude so težave, in se skupaj z vami odločili za najustreznejšo pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil. Pri blažjih oblikah lahko pomaga tudi podpora bližnjih v obliki pogovorov, skupnih dejavnosti in razvedrila. Morda se lahko v svojem kraju pridružite skupini, kjer se pod strokovnim vodstvom srečujejo ženske s podobnimi težavami. Potrebno je vedeti, da je za vsako posameznico v duševni stiski značilen specifičen preplet dejavnikov, zato so tudi poti zdravljenja in okrevanja različne.

Seznam strokovnjakov, ki se še posebej posvečajo duševnim stiskam v obporodnem obdobju, najdete na spletni strani Zdaj.net.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
•	dežurnega zdravnika,
•	dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
•	reševalno službo (112),
•	urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo, Njegoševa 4,  Ljubljana (vsak delovni dan od 8. do 12. ure na telefonski številki 01/4750 685 ali osebno)
•	center za duševno zdravje odraslihtelefonski in spletni viri v duševni stiski

Pomembno je ,da si prisluhnete in poskrbite zase. Če vam je težko, se pogovorite z nekom, ki mu zaupate. Ob zahtevnejših težavah poiščite primerno strokovno pomoč. S skupnimi močmi se bo vaše počutje izboljšalo. Tako boste v  materinstvo vstopili bolj sproščeni in z več radosti.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content