Zrela leta
Zrela leta in upokojitev botrujejo številnim spremembam na različnih področjih življenja. Uspešnost spoprijemanja s temi spremembami in dobro telesno in duševno zdravje, ki sta neločljivo povezana, so bistvenega pomena za lepo in kakovostno obdobje starosti.
Ob zaključku delovnega obdobja se praviloma soočamo s spremembami na finančnem področju, ki zahtevajo določeno mero prilagajanja novim finančnim zmožnostim. Hkrati se srečujemo z izgubo vloge zaposlenega, kar lahko pomembno vpliva na našo samopodobo in počutje. Nekateri ob tem občutijo praznino, saj so v vlogi zaposlenega preživeli večino svojega dejavnega življenja. Ta vloga je predstavljala tudi velik del njihove osebne identitete in samovrednotenja.
Upokojitev predstavlja novo dnevno rutino in več prostega časa. Ob tej spremembi se nekateri počutijo izgubljene, saj ne vedo, kaj početi in kako kakovostno zapolniti svoj vsakdan. Spremenijo se tudi odnosi z bližnjimi (npr. bivšimi sodelavci), kar povzroča občutke osamljenosti. Nekateri pa se upokojitve veselijo, saj imajo za to novo obdobje življenja številne načrte. Posvečajo se vnukom in aktivno pomagajo ostalim družinskim članom. Drugi spet sproti odkrivajo, kaj so tiste stvari in aktivnosti, ki jih osrečujejo. Pogosto se posvečajo hobijem in aktivnostim, za katere prej ni bilo dovolj časa, ali pa odkrivajo nove interese. Številni se pridružijo različnim društvom, hodijo na izlete in vzdržujejo pogoste stike s prijatelji in znanci, kar je za ohranjanje duševnega zdravja izredno pomembno.
V tem obdobju življenja je izjemnega pomena, da svoj prosti čas zapolnimo z dejavnostmi, ki nam pomagajo osmisliti naš vsakdan. Prav tako je pomembna redna telesna dejavnost, ki upočasni proces staranja, prispeva k ohranjanju moči, zmanjša možnost telesnih poškodb, spodbuja spominske sposobnosti in izboljšuje splošno razpoloženje.
Pomen duševnega zdravja v zrelih letih
Tudi v zrelih letih si želimo biti drugim ljudem pomembni, vredni, slišani in upoštevani. Ne glede na morebitne oviranosti (zdravstvene težave ali funkcionalne omejitve), zaradi katerih potrebujemo določeno mero pomoči, je pomembno spoštovanje naše samostojnosti, kompetentnosti in sposobnosti samoodločanja. Prav tako si želimo biti koristni in vključeni v družbene aktivnosti v svojem okolju, potrebujemo podporo in občutek povezanosti s svojo skupnostjo in bližnjimi. Najbolj pomembno je, da svoje življenje ovrednotimo pozitivno in sprejmemo dejstva, ki so se zgodila, brez obžalovanja in krivde. Vsi omenjeni dejavniki prispevajo h krepitvi našega duševnega zdravja.
Dobro duševno zdravje nam omogoča:
- da se počutimo cenjene s svojimi znanji, izkušnjami in mnenji,
- zdravo samopodobo in samospoštovanje,
- občutek smisla, sposobnosti in dostojanstva,
- optimizem in izpolnjujoče življenje,
- občutek nadzora nad lastnim življenjem,
- učenje in razvijanje novih znanj, interesov ter hobijev,
- zmožnost udejanjanja v družabnih aktivnostih,
- skrb za vnuke, pomoč bližnjim ali prostovoljno delo,
- aktivno in ustvarjalno življenje,
- občutek pripadnosti ter povezanosti z drugimi v okolju,
- zadovoljujoče medosebne odnose.
Podpora okolja, telesno zdravje, miselna in fizična aktivnost, občutek družbene pripadnosti in vključenosti ter ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas veselijo, so ključni pri krepitvi našega duševnega zdravja v pozni odraslosti.
Kaj lahko neugodno vpliva na duševno zdravje v zrelih letih?
Spremembe, ki pogosto spremljajo starejša leta, so za mnoge ljudi lahko naporne, stresne in obremenjujoče. Številni starejši se sčasoma prilagodijo novim okoliščinam in najdejo nove navdihe, izzive, interese in aktivnosti, v katerih uživajo ter si tako osmislijo in zapolnijo svoj vsakdan. Nekateri pa imajo zaradi različnih dejavnikov težave s prilagajanjem na spremembe, kar lahko povzroča dlje trajajoče duševne stiske in slabo počutje.
Na duševno zdravje v zrelih letih vplivajo številni dejavniki:
- diskriminacija na podlagi starosti,
- pomanjkanje občutka pripadnosti, osebne vrednosti in smisla,
- socialna izolacija, pomanjkanje osebnih stikov, osamljenost in izključenost,
- pomanjkanje možnosti sodelovanja v družabnih dejavnostih,
- ekonomska (revščina) ali bivalna stiska,
- zloraba alkohola ali psihoaktivnih substanc,
- upad spoznavnih sposobnosti,
- izguba ljubljene osebe,
- dolgotrajna bolezen,
- kronične bolečine,
- invalidnost ali izguba gibljivosti in odvisnost od tuje pomoči,
- slaba prehrana ali podhranjenost.
Kdaj poiskati pomoč ?
Pomembno je, da dlje trajajoče duševne stiske prepoznamo pri sebi, ali pri svojih bližnjih, in zanje poiščemo strokovno pomoč, saj nam povzročajo trpljenje in lahko povzročijo tudi poslabšanje drugih zdravstvenih težav.
Opozorilni znaki, ki kličejo po pomoči:
- spremembe razpoloženja, pomanjkanje energije in utrujenost,
- spremembe apetita in telesne teže,
- težave pri vzdrževanju bivanjskega prostora in osebne higiene,
- brezvoljnost, apatija ali potrtost,
- motnje spanja ali preveč spanja,
- težave s koncentracijo in spominom, zmedenost ali dezorientacija,
- občutek nemira, zaskrbljenost, prestrašenost ali stres,
- jeza, razdražljivost, razburjenost ali agresivnost,
- poseganje po alkoholu ali psihoaktivnih substancah,
- žalost ali brezup,
- občutki ničvrednosti, nemoči in krivde,
- samopoškodbeno vedenje ali samomorilne misli,
- obsesivno razmišljanje ali kompulzivno vedenje,
- umik od ljudi in izguba interesa za razne dejavnosti.
Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah: • Telefonski in spletni viri v duševni stiski • Centri za duševno zdravje odraslih • Mreža virov pomoči v Sloveniji • Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski
Zavedati se moramo, da nas pri iskanju pomoči lahko ovirajo morebitna zmotna prepričanja in predsodki. Pomoč usposobljenih in razumevajočih strokovnjakov nam lahko pomaga do občutnega izboljšanja počutja in tako omogoči lepo jesen življenja.
Več koristnih informacij najdete na spodnjih povezavah:
• Letak Depresija med starejšimi
• Priročnik Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi
• Priročnik Depresija in bipolarna motnja razpoloženja, kjer sta tudi poglavji o depresiji pri starejših (na 28. in 60. strani).
• Publikacija Stres in anksioznost, kjer boste našli tudi poglavje o stresu pri starejših (na 45. strani).
• O pomenu socialnih stikov v zrelih letih.
• Starejšim je med 8:00 in 20:00 na voljo brezplačni telefon ČvekiFON, ki omogoča povezovanje med starejšimi in širjenje njihove socialne mreže.
• O skrbi zase in soočanju z osamljenostjo v času praznikov.
• Knjižica Kako krepiti duševno zdravje starejših in kako ukrepati, ko se zalomi
