Otroštvo
Otroštvo je eno najpomembnejših življenjskih obdobij, saj se v tem času odvija pospešen telesni in psihološki razvoj otroka.
Na spoznavnem področju se razvija mišljenje, sposobnost koncentracije, pomnjenja in odločanja. Na čustvenem postajajo zmožni izražanja vse več čustev in uravnavanja svojih čustvenih odzivov. Razvijajo se gibalne sposobnosti, kar pomeni vedno večjo spretnost pri hoji in teku. Ob otroških igrah se stkejo pomembne prijateljske vezi. Otroci postajajo bolj empatični in razumevajoči do drugih, razvijajo sposobnost vživljanja v soljudi. Iz prvih besed nastajajo stavki, iz stavkov pa povedi in zgodbe. Naučijo se risati, pisati, brati in računati. Kakovost okolja, osebnih izkušenj in medosebnih odnosov v obdobju zgodnjega otroštva sooblikujejo duševno zdravje, kar je pomembna popotnica za čas odraščanja. Kajti dobro duševno zdravje v otroštvu prispeva k doseganju razvojnih in čustvenih mejnikov ter k osvajanju zdravih socialnih veščin in načinov spoprijemanja s težavami.

Kako bo otrok zaznaval svet okoli sebe, je odvisno že od prvih izkušenj po rojstvu, ko dojenček vzpostavlja navezanost s pomembno odraslo osebo – najpogosteje z materjo. Potreba po navezanosti je temeljna človekova potreba in dojenčka spodbudi, da vzpostavi bližino in komunikacijo s skrbnikom, kasneje pa tudi določa, kako otrok navezuje in ohranja stike z drugimi. Vpliva na celoten otrokov razvoj in pomembno prispeva k duševnemu zdravju. Vpliva na razvoj možganov, zlasti v prvih letih življenja, ko se možgani najintenzivneje razvijajo. To obdobje je ključno za razvoj osebnosti, uravnavanja čustvenih odzivov, in oblikovanje strategij spoprijemanja s stresom. Gledano širše, je tudi temelj za dobro duševno zdravje v odraslosti in za uspešnost na različnih področjih življenja.
Dojenčki in majhni otroci s svojim jokom pogosto sporočajo potrebo po dotiku, bližini in tolažbi. Pomembno je, da se starši odzivamo na potrebe otrok, jih potolažimo in pomirimo, saj se otroci tako postopoma naučijo uravnavati svoja čustva. Za zdrav duševni razvoj je ključno, da jim starši pokažemo, da jih imamo radi in jih sprejemamo take, kot so. Ljubeča skrb za otroke, skrb za njihovo telesno zdravje in primerno prehrano so za razvoj možganov izrednega pomena. Občutek varnosti otrokom omogoča radovednost, zvedavost in brezskrbno raziskovanje sveta. Način, kako vzgajamo in podpiramo otroka, odločilno vpliva na razvoj njegovih zmožnosti in sposobnost učenja. Otroci, ki so bili deležni občutka ljubezni, sprejetosti in varnosti v svoji družini, kasneje v svojem življenju vzpostavljajo boljše odnose z drugimi ljudmi, imajo manj čustvenih stisk in so bolj odporni na stres. Po drugi strani pa težave v navezanosti lahko vplivajo na slabšo samopodobo, slabši nadzor čustev in večjo pojavnost duševnih težav.
Pomen duševnega zdravja v otroštvu
Duševno zdravje otrok je pomemben del njihovega splošnega zdravja. Fizično in duševno zdravje vplivata na njihovo razmišljanje, doživljanje, čustvovanje, vedenje in delovanje. Duševno zdravje je vir in temelj dobrega počutja ter učinkovitega vključevanja v širše družbeno okolje.
Dobro duševno zdravje otroka se odraža v:
- razvoju zdrave navezanosti,
- prevladujočem doživljanju občutka sprejetosti, varnosti in drugih pozitivnih občutkov (sreče, zadovoljstva, navdušenja),
- doseganju pomembnih razvojnih mejnikov (hoja, govor, motorične sposobnosti…),
- uspešnem prilagajanju zahtevam okolja,
- sposobnosti empatije,
- zadovoljujočih odnosih z vrstniki in starši,
- pozitivni samopodobi,
- zmožnosti obvladovanja čustvenih odzivov.
Vsak otrok se sooča z različnimi izzivi v življenju, ima edinstveno osebnost in razvije svojevrstne načine spoprijemanja z zahtevami. Dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje otrok, so močno prepleteni in medsebojno odvisni.
Kaj lahko neugodno vpliva na duševno zdravje otrok?
Mnogo otrok se srečuje z najrazličnejšimi osebnimi stiskami, ki so pogosto odziv na raznolike dejavnike, okoliščine in dogajanja v njihovem življenju.
Na duševno zdravje otrok lahko neugodno vplivajo številni dejavniki, kot so:
- neustrezna oblika navezanosti (in navezanost matere),
- nedoseganje pomembnih razvojnih mejnikov (hranjenje, hoja, govor, čistost…),
- prisotnost duševnih težav pri starših,
- dolgotrajne zdravstvene težave ali bolezni,
- pomanjkanje opore v družini (spori, kritika, pričakovanja, nerazumevanje…),
- različne oblike zlorab (fizična, spolna, psihična),
- težave v medosebnih odnosih in socialna izolacija,
- neugoden vpliv vrstnikov ali med-vrstniško ustrahovanje,
- izguba bližnjega,
- učne težave,
- slabe navade in življenjski slog (npr. nezdrav način prehranjevanja, spalne navade…).
V kolikor smo pozorni in prepoznamo morebitne dejavnike, ki lahko povzročajo slabo počutje in duševne stiske pri otrocih, jim lažje pomagamo, kajti pogosto so težave prehodne narave in jih je moč s podporo, sočutjem, razumevanjem in spodbudo bližnjih sčasoma razrešiti.
Kdaj poiskati pomoč ?
Kadar opazimo, da je otrokovo vsakodnevno počutje ali vedenje dlje časa ali nenadoma močno spremenjeno in ovira njegovo delovanje doma, v vrtcu oz. šoli, v stikih z drugimi ali pri prostočasnih dejavnostih, nam lahko pomagajo strokovnjaki.
Težave otrok je treba razumeti kot klic po pomoči. V ozadju sprememb so pogosto lahko različne čustvene in vedenjske težave ter razvojne motnje.
- Čustvene težave se lahko odražajo kot visoka raven tesnobe, strah, povečana razdražljivost in depresivnost. Kažejo se lahko tudi kot težave s spanjem, nezadostno ali prekomerno hranjenje, samotolažilno vedenje, ali različne ponavljajoče se telesne težave, ki jim zdravniki ne uspejo najti telesnega vzroka. Spremlja jih lahko nihajoče ali slabše razpoloženje, čustveni ali fizični umik od drugih ljudi, samomorilne misli ali samopoškodovalno vedenje.
- Vedenjske težave se kažejo v motečem vedenju, šibki samokontroli in neupoštevanju pravil in neposlušnosti, namernem agresivnem vedenju do drugih otrok, zvračanjem krivde na druge, ter izbruhih jeze, ki po moči in pogostosti presegajo običajno izražanje jeze za otrokovo starost. Nekatere vedenjske težave so povezane z motnjo zmanjšane pozornosti in hiperaktivnostjo. Ti otroci so pogosto nemirni, brez obstanka, vzkipljivi ter impulzivni, šibka pozornost pa lahko vodi do težav pri šolskem delu in učne neuspešnosti. O vedenjskih motnjah v ožjem pomenu govorimo, kadar otroci kažejo trajen vzorec neustreznega vedenja, ki pušča posledice na medosebnem, družinskem in šolskem področju.
- Razvojne motnje se pokažejo praviloma v otroštvu. Zanje je značilen enakomeren potek, brez nenadnih poslabšanj in izboljšanj, ki so značilna za mnoge druge duševne motnje. Ti otroci lahko bistveno zaostajajo pri doseganju pričakovanih mejnikov na enem ali več področjih – v motoričnem, govornem, komunikacijskem, socialnem, čustvenem razvoju ali pri učenju. Mednje uvrščamo tudi specifične učne težave.
Poleg neposredne pomoči otrokom je pomembno, da priskočimo na pomoč tudi staršem ali skrbnikom, saj dobri odnosi v družini zmanjšujejo tveganje za pojav težav v duševnem zdravju pri otrocih..
Zgodnje negativne izkušnje in nerazrešene stiske pri otrocih povečujejo tveganja za težave v duševnem zdravju in lahko puščajo dolgoročne posledice tudi v odrasli dobi ter omejujejo možnosti za kakovostno in polno življenje.
Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah: • Telefonski in spletni viri v duševni stiski • Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov • Mreža virov pomoči v Sloveniji • Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski
Velikega pomena je, da stiske otrok pravočasno zaznamo in čim prej ukrepamo, kajti tako lahko preprečimo njihov škodljiv vpliv na razvoj otroka. Prej ko preko njihove stiske prepoznamo in poiščemo pomoč, večje možnosti so, da jim pomagamo do boljšega počutja v nadvse občutljivem obdobju odraščanja.
Nekaj dodatnih koristnih napotkov in virov informacij za starše:
- Številne zanimive in koristne vsebine za starše predšolskih in šolskih otrok najdete na Zdaj.net
- Priporočila staršem za zmanjšanje tveganja za pojav duševnih motenj pri otrocih.
- V priročniku Stres in anksiozne motnje najdete več informacij o stresu pri otrocih in mladostnikih (na 43. strani).
- V priročniku Depresija in bipolarna motnja razpoloženja najdete informacije o pojavljanju depresije pri otrocih (na 27. strani) ter kako lahko starši pomagajo otroku pri spoprijemanju z depresijo (na 58. strani).
- V publikaciji Ko te strese stres se nahaja poglavje Premagovanje anksioznih motenj pri otrocih in mladostnikih (na 44. strani) in poglavje Premagovanje depresije pri otrocih in mladostnikih (na 68. strani).
- V publikaciji Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otrocih so na voljo smernice za starše otrok med 6. in 11. letom.
- Na voljo so koristne Smernice za uporabo zaslonov pri mladih.
- Ter nasveti in napotki Kako se z otroki pogovarjati o koronavirusu.
- Nasveti za starše kako se z otrokom pogovarjati glede izzivov in stisk v šoli
- Uporabne prispevke o duševnem zdravju otrok ponuja program Neverjetna leta.
- Koristne vsebine za starše nudi tudi program Cool kids, ki je namenjen premagovanju anksioznosti pri otrocih.