Skozi življenjska obdobja

Domov » Duševno zdravje » Skozi življenjska obdobja » Otroštvo

Otroštvo

Otroštvo

Otroštvo je eno najpomembnejših življenjskih obdobij, saj se v tem času odvija pospešen telesni in psihološki razvoj otroka.

Na spoznavnem področju se razvija mišljenje, sposobnost koncentracije, pomnjenja in odločanja. Na čustvenem postajajo zmožni izražanja vse več čustev in uravnavanja svojih čustvenih odzivov. Razvijajo se gibalne sposobnosti, kar pomeni vedno večjo spretnost pri hoji in teku. Ob otroških igrah se stkejo pomembne prijateljske vezi. Otroci postajajo bolj empatični in razumevajoči do drugih, razvijajo sposobnost vživljanja v soljudi. Iz prvih besed nastajajo stavki, iz stavkov pa povedi in zgodbe. Naučijo se risati, pisati, brati in računati. Kakovost okolja, osebnih izkušenj in medosebnih odnosov v obdobju zgodnjega otroštva sooblikujejo duševno zdravje, kar je pomembna popotnica za čas odraščanja. Kajti dobro duševno zdravje v otroštvu prispeva k doseganju razvojnih in čustvenih mejnikov ter k osvajanju zdravih socialnih veščin in načinov spoprijemanja s težavami.

Kako bo otrok zaznaval svet okoli sebe, je odvisno že od prvih izkušenj po rojstvu, ko dojenček vzpostavlja navezanost s pomembno odraslo osebo – najpogosteje z materjo. Potreba po navezanosti je temeljna človekova potreba in dojenčka spodbudi, da vzpostavi bližino in komunikacijo s skrbnikom, kasneje pa tudi določa, kako otrok navezuje in ohranja stike z drugimi. Vpliva na celoten otrokov razvoj in pomembno prispeva k duševnemu zdravju. Vpliva na razvoj možganov, zlasti v prvih letih življenja, ko se možgani najintenzivneje razvijajo. To obdobje je ključno za razvoj osebnosti, uravnavanja čustvenih odzivov, in oblikovanje strategij spoprijemanja s stresom. Gledano širše, je tudi temelj za dobro duševno zdravje v odraslosti in za uspešnost na različnih področjih življenja.  

Dojenčki in majhni otroci s svojim jokom pogosto sporočajo potrebo po dotiku, bližini in tolažbi. Pomembno je, da se starši odzivamo na potrebe otrok, jih potolažimo in pomirimo, saj se otroci tako postopoma naučijo uravnavati svoja čustva. Za zdrav duševni razvoj je ključno, da jim starši pokažemo, da jih imamo radi in jih sprejemamo take, kot so. Ljubeča skrb za otroke, skrb za njihovo telesno zdravje in primerno prehrano so za razvoj možganov izrednega pomena. Občutek varnosti otrokom omogoča radovednost, zvedavost in brezskrbno raziskovanje sveta. Način, kako vzgajamo in podpiramo otroka, odločilno vpliva na razvoj njegovih zmožnosti in sposobnost učenja. Otroci, ki so bili deležni občutka ljubezni, sprejetosti in varnosti v svoji družini, kasneje v svojem življenju vzpostavljajo boljše odnose z drugimi ljudmi, imajo manj čustvenih stisk in so bolj odporni na stres. Po drugi strani pa težave v navezanosti lahko vplivajo na slabšo samopodobo, slabši nadzor čustev in večjo pojavnost duševnih težav.

Pomen duševnega zdravja v otroštvu

Duševno zdravje otrok je pomemben del njihovega splošnega zdravja. Fizično in duševno zdravje vplivata na njihovo razmišljanje, doživljanje, čustvovanje, vedenje in delovanje.  Duševno zdravje je vir in temelj dobrega počutja ter učinkovitega vključevanja v širše družbeno okolje. 

Dobro duševno zdravje otroka se odraža v:

  • razvoju zdrave navezanosti,
  • prevladujočem doživljanju občutka sprejetosti, varnosti in drugih pozitivnih občutkov (sreče, zadovoljstva, navdušenja),
  • doseganju pomembnih razvojnih mejnikov (hoja, govor, motorične sposobnosti…),
  • uspešnem prilagajanju zahtevam okolja,
  • sposobnosti empatije,
  • zadovoljujočih odnosih z vrstniki in starši,
  • pozitivni samopodobi,
  • zmožnosti obvladovanja čustvenih odzivov.

Vsak otrok se sooča z različnimi izzivi v življenju, ima edinstveno osebnost in razvije svojevrstne načine spoprijemanja z zahtevami. Dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje otrok, so močno prepleteni in medsebojno odvisni.

Kaj lahko neugodno vpliva na duševno zdravje otrok?

Mnogo otrok se srečuje z najrazličnejšimi osebnimi stiskami, ki so pogosto odziv na raznolike dejavnike, okoliščine in dogajanja v njihovem življenju.

Na duševno zdravje otrok lahko neugodno vplivajo številni dejavniki, kot so:

  • neustrezna oblika navezanosti (in navezanost matere),
  • nedoseganje pomembnih razvojnih mejnikov (hranjenje, hoja, govor, čistost…),
  • prisotnost duševnih težav pri starših,
  • dolgotrajne zdravstvene težave ali bolezni,
  • pomanjkanje opore v družini (spori, kritika, pričakovanja, nerazumevanje…),
  • različne oblike zlorab (fizična, spolna, psihična),
  • težave v medosebnih odnosih in socialna izolacija,
  • neugoden vpliv vrstnikov ali med-vrstniško ustrahovanje,
  • izguba bližnjega,
  • učne težave,
  • slabe navade in življenjski slog (npr. nezdrav način prehranjevanja, spalne navade…).

V kolikor smo pozorni in prepoznamo morebitne dejavnike, ki lahko povzročajo slabo počutje in duševne stiske pri otrocih, jim lažje pomagamo, kajti pogosto so težave prehodne narave in jih je moč s podporo, sočutjem, razumevanjem in spodbudo bližnjih sčasoma razrešiti.

Kdaj poiskati pomoč ?

Kadar opazimo, da je otrokovo vsakodnevno počutje ali vedenje dlje časa ali nenadoma močno spremenjeno in ovira njegovo delovanje doma, v vrtcu oz. šoli, v stikih z drugimi ali pri prostočasnih dejavnostih, nam lahko pomagajo strokovnjaki.

Težave otrok je treba razumeti kot klic po pomoči. V ozadju sprememb so pogosto lahko različne čustvene in vedenjske težave ter razvojne motnje.

  • Čustvene težave se lahko odražajo kot visoka raven tesnobe, strah, povečana razdražljivost in depresivnost. Kažejo se lahko tudi kot težave s spanjem, nezadostno ali prekomerno hranjenje, samotolažilno vedenje, ali različne ponavljajoče se telesne težave, ki jim zdravniki ne uspejo najti telesnega vzroka. Spremlja jih lahko nihajoče ali slabše razpoloženje, čustveni ali fizični umik od drugih ljudi, samomorilne misli ali samopoškodovalno vedenje.
  • Vedenjske težave se kažejo v motečem vedenju, šibki samokontroli in neupoštevanju pravil in neposlušnosti, namernem agresivnem vedenju do drugih otrok, zvračanjem krivde na druge, ter izbruhih jeze, ki po moči in pogostosti presegajo običajno izražanje jeze za otrokovo starost. Nekatere vedenjske težave so povezane z motnjo zmanjšane pozornosti in hiperaktivnostjo. Ti otroci so pogosto nemirni, brez obstanka, vzkipljivi ter impulzivni, šibka pozornost pa lahko vodi do težav pri šolskem delu in učne neuspešnosti. O vedenjskih motnjah v ožjem pomenu govorimo, kadar otroci kažejo trajen vzorec neustreznega vedenja, ki pušča posledice na medosebnem, družinskem in šolskem področju.
  • Razvojne motnje se pokažejo praviloma v otroštvu. Zanje je značilen enakomeren potek, brez nenadnih poslabšanj in izboljšanj, ki so značilna za mnoge druge duševne motnje. Ti otroci lahko bistveno zaostajajo pri doseganju pričakovanih mejnikov na enem ali več področjih – v motoričnem, govornem, komunikacijskem, socialnem, čustvenem razvoju ali pri učenju. Mednje uvrščamo tudi specifične učne težave.

Poleg neposredne pomoči otrokom je pomembno, da priskočimo na pomoč tudi staršem ali skrbnikom, saj dobri odnosi v družini zmanjšujejo tveganje za pojav težav v duševnem zdravju pri otrocih..

Zgodnje negativne izkušnje in nerazrešene stiske pri otrocih povečujejo tveganja za težave v duševnem zdravju in lahko puščajo dolgoročne posledice tudi v odrasli dobi ter omejujejo možnosti za kakovostno in polno življenje.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:
• Telefonski in spletni viri v duševni stiski
• Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov
• Mreža virov pomoči v Sloveniji
• Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski

Velikega pomena je, da stiske otrok pravočasno zaznamo in čim prej ukrepamo, kajti tako lahko preprečimo njihov škodljiv vpliv na razvoj otroka. Prej ko preko njihove stiske prepoznamo in poiščemo pomoč, večje možnosti so, da jim pomagamo do boljšega počutja v nadvse občutljivem obdobju odraščanja.

Nekaj dodatnih koristnih napotkov in virov informacij za starše:

Začnite tipkati in pritisnite enter za iskanje

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content