Skozi življenjska obdobja

Domov » Duševno zdravje » Skozi življenjska obdobja » Mladostništvo

Mladostništvo

Mladostništvo je čas mnogih izzivov in sprememb. Za puberteto, prehod med otroštvom in mladostništvom, so značilni hitra telesna rast in številne telesne spremembe, ki so del spolnega dozorevanja.

Poleg bioloških sprememb se mladostniki soočajo tudi s spremembami v družbenih odnosih, s postopnim osamosvajanjem od staršev ter z vzpostavljanjem lastne identitete. To je obdobje, ko ugotavljajo, kdo so, kako sami sebe dojemajo ter vrednotijo, kaj so njihove želje, cilji, prepričanja, stališča, pogledi, vrednote, itd. To, kako mladostniki dojemajo samega sebe, katere značilnosti si pripisujejo in kako jih vrednotijo, vpliva na razvoj njihove samopodobe. Gre za psihološki proces, skozi katerega postopoma gradijo občutek lastne vrednosti in samospoštovanje. Mladostniki imajo pogosto nerealne predstave in prepričanja o sebi, ki lahko negativno vplivajo na njihovo identiteto in občutek lastne vrednosti. Pomembno je, da se sprejmejo z vsemi svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Zdrava samopodoba je ključ do kakovostnih odnosov, uspešnosti v šoli, zadovoljstva z življenjem in pomembno vpliva na njihovo duševno zdravje.

V tem obdobju so v ospredju njihovi odnosi z vrstniki in prijatelji, ki so pomemben dejavnik osamosvajanja in oblikovanja lastne identitete, hkrati pa se spremenijo odnosi v družini. Pogosto nastopi več konfliktov s starši, kar je značilno za fazo osamosvajanja. S starši si mladostniki namreč ne delijo več enakih pogledov na življenjske situacije, zato so različna mnenja povsem pričakovana. V procesu osamosvajanja preizkušajo lastne vzorce vedenja, svojo različnost od staršev pa dokazujejo z odklanjanjem nasvetov in zavračanjem njihovih stališč. Pomemben del osamosvajanja od staršev je njihovo spoznanje, da imajo starši svoja prepričanja, dobre in slabe lastnosti, da niso idealni, in da je starševstvo le ena od številnih socialnih vlog.

Prav tako se v tem obdobju mladostniki srečujejo s pričakovanji in zahtevami staršev in širše družbe, pritiski vrstnikov, raziskovanjem spolne usmerjenosti ter prvimi partnerskimi odnosi. Sprva testirajo meje, nasprotujemo staršem in avtoriteti, sčasoma pa razvijejo spoštljiv odnos do pomembnih oseb v njihovem življenju. Postopoma postajajo vse bolj neodvisni, razvijajo svoje kompetence in znanja, socialne spretnosti, odgovorno vedenje, raziskujejo lastne interese in svojo prihodnjo poklicno usmeritev.

Pomen duševnega zdravja v mladostništvu

Duševno zdravje v mladostništvu lahko opišemo kot stanje dobrega počutja, v katerem imajo mladostniki pozitiven odnos do sebe in svoje okolice, se učinkovito spoprijemajo z izzivi, lahko učinkovito in plodno delajo ter prispevajo k skupnosti. Zadovoljstvo občutijo, ko pridobijo nova znanja in spretnosti in ko se na različnih področjih počutijo uspešne. Duševno zdravje se povezuje s pozitivnimi čustvenimi stanji, z večjo radovednostjo, odprtostjo za učenje in z razvojem učinkovitega reševanja problemov. Posledično so bolj uspešni v šoli in razvijejo kakovostne medosebne odnose.

Dobro duševno zdravje pomeni:

  • prevladujoče doživljanje pozitivnih občutkov (sreče, zadovoljstva, navdušenja),
  • uspešno prilagajanje okolju,
  • kakovostno medosebno komuniciranje,
  • zdravo samopodobo in samospoštovanje,
  • pozitiven odnos do sebe in do drugih,
  • občutek notranje moči in optimizem,
  • samoučinkovitost (prepričanje, da zmoremo uspešno obvladovati situacijo, v kateri smo),
  • odprtost za izkušnje,
  • empatijo,
  • razvijanje svojih sposobnosti in samostojnosti,
  • navezovanje zdravih in izpolnjujočih medosebnih odnosov,
  • zmožnost uspešnega spoprijemanja z vsakdanjimi življenjskimi izzivi.

Kaj lahko neugodno vpliva na duševno zdravje mladih

Dobro počutje mladostnikov ni samoumevno. Ob neuspešnem soočanju z novostmi in ob manj zrelih načinih spoprijemanja s stresom, lahko težave občutijo v domačem, šolskem in izvenšolskem okolju.

Na duševno zdravje mladih vplivajo številni dejavniki:

  • kronična bolezen
  • slabo zdravje v otroštvu
  • negotova navezanost v otroštvu
  • določene oblike temperamenta (npr. neprilagodljivost)
  • telesne in/ali intelektualne slabše zmožnosti
  • slabe socialne spretnosti
  • impulzivnost
  • čustvena nedozorelost
  • slabše veščine komuniciranja
  • osamljenost in odtujenost od drugih
  • smrt družinskega člana ali drugega bližnjega
  • odsotnost enega ali obeh staršev
  • nerazumevanje in konflikti s starši ali med staršema, ločitev
  • dolgotrajna brezposelnost v družini ali revščina (slabši finančni položaj staršev)
  • izpostavljenost kriminalu, nasilju, zlorabi
  • nezdrav življenjski slog (premalo gibanja, spanja; zloraba drog in alkohola)
  • zloraba psihoaktivnih substanc s strani staršev in/ali mladostnikov
  • pomanjkanje pozornosti, topline in naklonjenosti ter zdravih mej s strani staršev
  • zavračanje, trpinčenje s strani vrstnikov
  • pripadnost težavnim vrstniškim skupinam
  • šolski neuspeh, težave v šoli
  • pogosto menjavanje šole

Mladostniki pogosto ne poiščejo ustrezne pomoči, saj mislijo, da bodo zmogli sami ali da bodo težave izginile same od sebe. Čeprav se zmorejo sami spoprijeti z marsikatero stisko, pa na poti odraščanja potrebujejo tudi podporo in usmerjanje s strani odraslih. Pomembno je, da starši, učitelji in svetovalni delavci prepoznamo dejavnike tveganja za duševne težave pri mladostnikih in jim pravočasno nudimo pomoč.

Kdaj poiskati pomoč

Pomembno je, da mladostnik skrbi za svoje dobro počutje, se vključuje v dejavnosti, ki ga veselijo, krepi medvrstniške odnose, kar prispeva k uspešnemu delovanju v šoli in v širšem okolju ter k zadovoljstvu z življenjem. Tudi v primeru duševnih težav lahko mladostnik živi produktivno in zadovoljno življenje ob ustrezni strokovni podpori.

Opozorilni znaki, ki kličejo po pomoči:

  • daljše obdobje negativnega čustvovanja (čustvena otopelost, otožnost, negativen pogled na preteklost in prihodnost),
  • stalen občutek zaskrbljenosti,
  • doživljanje tesnobnih napadov (pospešeno bitje srca, težavno dihanje, tresenje, mravljinčenje),
  • ponavljajoče se bolezni ali bolečine,
  • vsiljive misli in podobe,
  • samomorilne misli,
  • samopoškodovalno vedenje,
  • težave s koncentracijo in pozornostjo,
  • težave s spominom,
  • učne težave,
  • težave z reševanjem problemov,
  • premalo ali preveč spanja, utrujenost,
  • težave s prehranjevanjem (pretirana skrb za težo ali zdravo prehrano; prenajedanje…),
  • izguba zanimanja za prostočasne dejavnosti,
  • potreba po neprestanem gibanju,
  • konstanten in obremenjujoč občutek osamljenosti,
  • izrazita razdražljivost, prepirljivost,
  • izoliranost v razredu, pomanjkanje prijateljstev.

Težave in izzivi so sestavni del odraščanja in v obdobju izrazitih in hitrih sprememb, ki jih prinaša mladostništvo, je včasih težko ločiti, katere spremembe so del razvoja in kdaj gre za duševne težave, ki potrebujejo strokovno pomoč.  V primeru, ko pri mladostniku opazimo opozorilne znake stiske, ki kažejo, da sam ne zmore več obvladovati vsakodnevnih zahtev, je pomembno, da mu pomagamo poiskati ustrezno pomoč. S podporo bo mladostnik lažje našel pot naprej in zaživel polno, izpolnjujoče življenje.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje otrok in mladostnikovMreža virov pomoči v Sloveniji
• Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski

Nekaj koristnih napotkov in virov informacij za mladostnike in njihove starše:
• Številne zanimive in koristne vsebine za mladostnike in njihove starše najdete na Zdaj.net.
10 idej, kako lahko mladostniki sami poskrbijo za dobro počutje.
Program in spletni portal za duševno zdravje mladih To sem jaz nudi številne nasvete in informacije za mlade.
• Več o duševnih stiskah med mladimi, uporabne nasvete in zgodbe mladih z izkušnjo s težavami v duševnem zdravju najdete na spletni strani Nisi okej? Povej naprej.
• Priporočila staršem za zmanjšanje tveganja za pojav duševnih motenj pri mladostnikih.
Kako starši lahko pomagajo mladostnikom v stiski.
• V priročniku Stres in anksiozne motnje najdete več informacij o stresu pri otrocih in mladostnikih (na 43. strani).
• V publikaciji Ko te strese stres se nahaja poglavje Premagovanje anksioznih motenj pri otrocih in mladostnikih (na 44. strani) in poglavje Premagovanje depresije pri otrocih in mladostnikih (na 68. strani).
• V priročniku Depresija in bipolarna motnja razpoloženja najdete informacije kako pomagati mladostniku pri spoprijemanju z depresijo (na 58. strani).
• Smernice za starše Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri najstnikih.
• V priročniku Spregovorimo o samomoru med mladimi, ki je primarno namenjen pedagoškim delavcem, lahko najdete uporabna priporočila in nasvete, kako pomagati mladostniku, ki se sooča s samomorilnimi težnjami.
• Na voljo so koristne Smernice za uporabo zaslonov pri mladih.
• Nasveti za starše kako se z mladostnikom pogovarjati glede izzivov in stisk v šoli.
• Nekaj konkretnih nasvetov za starše mladostnikov v stiski ponuja spletna stran Živ? Živ!
• Koristne vsebine za starše omogoča tudi program Cool kids, ki je namenjen premagovanju anksioznosti pri mladostnikih.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content