Mladostništvo je čas mnogih izzivov in sprememb. Za puberteto, prehod med otroštvom in mladostništvom, so značilni hitra telesna rast in številne telesne spremembe, ki so del spolnega dozorevanja.

Poleg bioloških sprememb se mladostniki soočajo tudi s spremembami v družbenih odnosih, s postopnim osamosvajanjem od staršev ter z vzpostavljanjem lastne identitete. To je obdobje, ko ugotavljajo, kdo so, kako sami sebe dojemajo ter vrednotijo, kaj so njihove želje, cilji, prepričanja, stališča, pogledi, vrednote, itd. To, kako mladostniki dojemajo samega sebe, katere značilnosti si pripisujejo in kako jih vrednotijo, vpliva na razvoj njihove samopodobe. Gre za psihološki proces, skozi katerega postopoma gradijo občutek lastne vrednosti in samospoštovanje. Mladostniki imajo pogosto nerealne predstave in prepričanja o sebi, ki lahko negativno vplivajo na njihovo identiteto in občutek lastne vrednosti. Pomembno je, da se sprejmejo z vsemi svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Zdrava samopodoba je ključ do kakovostnih odnosov, uspešnosti v šoli, zadovoljstva z življenjem in pomembno vpliva na njihovo duševno zdravje.

V tem obdobju so v ospredju njihovi odnosi z vrstniki in prijatelji, ki so pomemben dejavnik osamosvajanja in oblikovanja lastne identitete, hkrati pa se spremenijo odnosi v družini. Pogosto nastopi več konfliktov s starši, kar je značilno za fazo osamosvajanja. S starši si mladostniki namreč ne delijo več enakih pogledov na življenjske situacije, zato so različna mnenja povsem pričakovana. V procesu osamosvajanja preizkušajo lastne vzorce vedenja, svojo različnost od staršev pa dokazujejo z odklanjanjem nasvetov in zavračanjem njihovih stališč. Pomemben del osamosvajanja od staršev je njihovo spoznanje, da imajo starši svoja prepričanja, dobre in slabe lastnosti, da niso idealni, in da je starševstvo le ena od številnih socialnih vlog.

Prav tako se v tem obdobju mladostniki srečujejo s pričakovanji in zahtevami staršev in širše družbe, pritiski vrstnikov, raziskovanjem spolne usmerjenosti ter prvimi partnerskimi odnosi. Sprva testirajo meje, nasprotujemo staršem in avtoriteti, sčasoma pa razvijejo spoštljiv odnos do pomembnih oseb v njihovem življenju. Postopoma postajajo vse bolj neodvisni, razvijajo svoje kompetence in znanja, socialne spretnosti, odgovorno vedenje, raziskujejo lastne interese in svojo prihodnjo poklicno usmeritev.

Pomen duševnega zdravja v mladostništvu

Duševno zdravje v mladostništvu lahko opišemo kot stanje dobrega počutja, v katerem imajo mladostniki pozitiven odnos do sebe in svoje okolice, se učinkovito spoprijemajo z izzivi, lahko učinkovito in plodno delajo ter prispevajo k skupnosti. Zadovoljstvo občutijo, ko pridobijo nova znanja in spretnosti in ko se na različnih področjih počutijo uspešne. Duševno zdravje se povezuje s pozitivnimi čustvenimi stanji, z večjo radovednostjo, odprtostjo za učenje in z razvojem učinkovitega reševanja problemov. Posledično so bolj uspešni v šoli in razvijejo kakovostne medosebne odnose.

Kaj lahko neugodno vpliva na duševno zdravje mladih

Dobro počutje mladostnikov ni samoumevno. Ob neuspešnem soočanju z novostmi in ob manj zrelih načinih spoprijemanja s stresom, lahko težave občutijo v domačem, šolskem in izvenšolskem okolju.

Mladostniki pogosto ne poiščejo ustrezne pomoči, saj mislijo, da bodo zmogli sami ali da bodo težave izginile same od sebe. Čeprav se zmorejo sami spoprijeti z marsikatero stisko, pa na poti odraščanja potrebujejo tudi podporo in usmerjanje s strani odraslih. Pomembno je, da starši, učitelji in svetovalni delavci prepoznamo dejavnike tveganja za duševne težave pri mladostnikih in jim pravočasno nudimo pomoč.

Kdaj poiskati pomoč

Pomembno je, da mladostnik skrbi za svoje dobro počutje, se vključuje v dejavnosti, ki ga veselijo, krepi medvrstniške odnose, kar prispeva k uspešnemu delovanju v šoli in v širšem okolju ter k zadovoljstvu z življenjem. Tudi v primeru duševnih težav lahko mladostnik živi produktivno in zadovoljno življenje ob ustrezni strokovni podpori.

Nekaj koristnih napotkov in virov informacij za mladostnike in njihove starše:
• Številne zanimive in koristne vsebine za mladostnike in njihove starše najdete na Zdaj.net.
• 10 idej, kako lahko mladostniki sami poskrbijo za dobro počutje.
• Program in spletni portal za duševno zdravje mladih To sem jaz nudi številne nasvete in informacije za mlade.
• Več o duševnih stiskah med mladimi, uporabne nasvete in zgodbe mladih z izkušnjo s težavami v duševnem zdravju najdete na spletni strani Nisi okej? Povej naprej.
• Priporočila staršem za zmanjšanje tveganja za pojav duševnih motenj pri mladostnikih.
• Kako starši lahko pomagajo mladostnikom v stiski.
• V priročniku Stres in anksiozne motnje najdete več informacij o stresu pri otrocih in mladostnikih (na 43. strani).
• V publikaciji Ko te strese stres se nahaja poglavje Premagovanje anksioznih motenj pri otrocih in mladostnikih (na 44. strani) in poglavje Premagovanje depresije pri otrocih in mladostnikih (na 68. strani).
• V priročniku Depresija in bipolarna motnja razpoloženja najdete informacije kako pomagati mladostniku pri spoprijemanju z depresijo (na 58. strani).
• Smernice za starše Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri najstnikih.
• V priročniku Spregovorimo o samomoru med mladimi, ki je primarno namenjen pedagoškim delavcem, lahko najdete uporabna priporočila in nasvete, kako pomagati mladostniku, ki se sooča s samomorilnimi težnjami.
• Na voljo so koristne Smernice za uporabo zaslonov pri mladih.
• Nasveti za starše kako se z mladostnikom pogovarjati glede izzivov in stisk v šoli.
• Nekaj konkretnih nasvetov za starše mladostnikov v stiski ponuja spletna stran Živ? Živ!
• Koristne vsebine za starše omogoča tudi program Cool kids, ki je namenjen premagovanju anksioznosti pri mladostnikih.