Zgodbe ljudi

Domov » Duševno zdravje » Zgodbe ljudi » Brigitina zgodba

Brigitina zgodba

Brigitina zgodba

Moje ime je Brigita Langerholc. Več kot 18 let sem živela življenje športnice, od tega 10 let Vrhunskega športa, bila sem 2x olimpjjka, večkratna udeleženka svetovnih in evropskih prvenstev, polfinalistka, finalistka.

Skratka malo preveč je bilo moje življenje vpeljano v neke vrste “Superachiever-ko”. Med treningi atletike, sem uspela še zaključiti študij ekonomije v Ameriki in magisterij na Fakulteti za družbene vede.

Ko sem končala življenje v “kovčkih” in letanje po svetu, sem se vrnila v Slovenijo. Prvi otrok je bil na poti in bilo je vse ok, dokler 13 mesecev kasneje ni prišla na svet druga deklica in sem v roku 3 mesecev po rojstvu Ajde dobila diagnozo – globoko depresivna. V moji zdravstveni kartoteki je bila zaznačba perfekcionistka, karkoli že to pomeni. V eni roki sem imela napotnico za psihiatrično bolnišnico Begunje – pod nujno, v drugi roki, še doječo hčerko. Nekako sem čutila, da je zdravljenje v psihiatrični bolnišnici najverjetneje moja zadnja izbira.

Po pogovoru z zdravnico sva sklenili, da si najprej poskušam pomagati sama – s pogovorom z nekom. Povej naprej! Se mi zdi zelo pomemben prvi korak, ki ga moraš storiti. Antidepresive sem zavrnila, ker že kot otrok nisem marala zdravil. Seveda sem čutila, da moram reagirati hitro, najbolj kar sem potrebovala pa je bil pogovor z nekom, ki bi me bil pripravljen poslušati. Spomnim se, da nisem razumela, kako sem JAZ, ki sem po naravi tako polna energije in pozitivna oseba se znašla v tej situaciji – in to GLOBOKO DEPRESIVNA.

Znakov depresije v začetku nisem prepoznala: začelo se je z utrujenostjo, mislila sem, da je to zaradi nočnega dojenja, potem je moje počutje prešlo v popolno nemoč in nezainteresiranost za življenje, razne viroze so se stopnjevale, strahovi pa pojačali, kot npr. (Kaj bo če bo…), spomnim se da sem v svoji glavi prevrtela tudi po 1000-krat določene negativne scenarije in potem sem to tudi privlačila in sem bila še bolj nesrečna.

Ko razmišljam o vzrokih za depresijo. Po nekaj letih sem se vrnila v Slovenijo, kjer razen nekaj prijateljic, nisem imela networka, ljudi, ker sem ga imela v tujini. Depresija se mi je “zgodila” zaradi hormonske spremembe, 2 poroda v zelo kratkem času, poleg tega ogromno potlačenih čustev v času športne kariere in pa vzorcev in travm iz otroštva, ko sem del rane dobe odraščanja preživela v bolnišnicah. Seveda sem te zadnje (globje) plasti vzrokov moje depresije bila zmožna reševati šele kasneje.

Bila sem navajena življenja v “kufrih”, bivanja v 4- in 5-zvezdničnih hotelih, kjer so mi večino stvari opravljali drugi, moja ekipa, moj mož, kdorkoli. Moja edina naloga 18 let je bila trening, tekmovanja in skrb za svoje telo. In skrb za svoje telo in um sem v času dveh porodniških dopustov skoraj popolnoma opustila, to ni bilo dobro. Tudi vse tehnike sproščanja, vizualizacije, nisem uporabljala skoraj 2,5 leti, ker sem mislila, da je pomembno le to: Biti 100% mama. v bistvu pa je med samo porodniško potrebno vsaj minimalno tudi poskrbeti zase.

Prvi korak je bil, da sem si PRIZNALA da sem globoko depresivna. Drugi, da sem našla nekoga, ki bi me bil pripravljen samo poslušati, to je bila 80-letna teta. Nekomu sem povedala, kaj mi je. Že to ogromno pomaga. Potem smo se z družino dve leti zaporedoma vsako poletje za 4 mesece preselili na deželo, v mojo rodno vas, nazaj k naravi, to je bilo zelo blagodejno za mojo dušo in zdravljenje od znotraj.

Temu je sledilo naporno delo – brskanje po vzorcih, zakaj se mi to dogaja, kaj me je depresija prišla naučit. Vsaka diagnoza je neko opozorilo telesa in uma, da nečesa ne delaš prav. No, ko sem kopala še globje v mojo podzavest preko hipnoze, sem ugotovila, da imam ogrooomno potlačenih čustev, da zgleda so se začela že v bolnišnicah, kjer sem bila kot dojenček, z različnimi diagnozami, potem kasneje ko sem odraščala, preprosto v naši družini ni bilo zaželjeno da jokam v javnosti, da izražam jezo in podobno (zopet potlačena čustva, ki se vsa shranjujejo nekje v telesu, potem diagnoza astme v osnovni šoli in še del srednje in veeeliko potlačenih čustev, ki so se razvila v nek sram, saj nihče ne bi smel vedeti za mojo diagnozo, razen trener, ker v vrhunskem športu je to nezaželjeno, kasneje razni porazi, vzponi v športu, ki jih je ogromno. Ko danes pogledam nazaj, je depresija prišla v obliki resnega opozorila čiščenja mojih čustev, postavljanja sebe na novo pot, ker drugače, tako sem prepričana, bi lahko dobila še kakšno hujšo bolezen, kot je rak v zadnjem stadiju in podobno. Marsikatera atletinja, je tako umrla, tudi v Sloveniji.

Dolgo je bilo potovanje k SEBI, res dolgo, delčki nastavljanja moje nove identitete trajajo še danes. Najtežje delo je bilo prvih 17 mesecev po priznanju sami sebi in potem nastavljanju korakov , kako priti ven iz depresije.

Tu bi se rada zahvalila zdravnici, ki je tisti dan nadomeščala mojega zdravnika, kako zanimivo, vedno sva bili v stikih, da sem ji poročala o mojih mini napredkih.

Lahko povem, da tisti prvi meseci zdravljenja niso bili rožnati, počutila sem se izredno nemočno, vsako opravilo mi je bil hud napor in to je grozljiv občutek, za mene skorajda Superwoman, ki sem bila še dve leti prej med najboljšimi na svetu na 800m, zdaj pa kar naenkrat se zbudiš z dvema nedolžnima bitjema, dve leti in malo več kot 1 leto, ki sta popolnoma odvisni od tebe, jaz pa brez moči, da bi sploh zjutraj po celonočnem dojenju vstala in se stuširala in ju nahranila. Včasih sem si samo pokrila odejo čez glavo in sanjala, da sem nekje daleč, na otoku, brez otrok, brez moža, svobodna, in da se to meni ne dogaja, ampak nekomu drugemu. Toda jok lačnega otroka me je zopet zbudil v realnost. Nisem si znala poiskati pomoči, varuške, vsaj sprva, ker nikogar nisem poznala. Moj mož ni razumel, da je tako resno, vsaj sprva ne, starši niso znali pomagati. Čeprav se je mama, ko se spomnim, on-off bojevala z depresijami in verjetno sem del njenega vzorca preprosto preslikala. Ko so prišle še samomorilne misli in to večkrat v tednu, sem čutila, da tu mi pa zmanjkuje časa, da si priznam, da tokrat si pa sama ne znam pomagati, in da rabim pomoč, pomoč nekoga zunanjega in tako sem nekega dne, ko sem imela ta slot, jaz mu rečem 5 min svetlih misli v celem dnevu, zavrtela telefon in se prijavila k moji zdravnici na posvet. Ostalo je znano.

Kako mi je uspelo brez antidepresivov? Kar nobenemu ne priporočam, jaz sem v preteklosti že imela astmo in z njo povezano izkušnjo, ki sem jo pozdravila delno z zdravili + dihalnimi tehnikami in vizualizacijo.

Čutila sem, da mi bo pri zdravljenju depresije pomagala hipnoza in res je bilo tako. Hvaležna sem vsem udeleženim pri mojem zdravljenju, sploh pa sama sebi, da sem to zmogla, da sem danes živa in zdrava in polna energije in se veselim življenja.

Pred tem sem mislila, da je zbiranje pokalov, medalj, diplom in certifikatov višek življenjske sreče, ampak iz izkušenj govorim, to te na dolgi rok ne polni. Polni te notranje zadovolstvo, ko veš kaj si, kje so tvoje meje in kaj je tvoje poslanstvo v tem svetu. Polnijo te čudoviti ljudje, ki so tvoji prijatelji zaradi tebe, ne zaradi slave, ki jo doživljaš, karkoli že to pomeni.

Vse nas zaznamujejo okolje, osebe in vzorci s katerimi si odraščal. Nezavedno jih poberemo od staršev, šolske indoktrinacije in okolja.

Če si odraščal kot jaz, nenehno bolehna in polna diagnoz, te to še dodatno zaznamuje. Dostikrat šele med depresijo, žal, ugotoviš da živiš življenje drugih in ne svoje življenje. Kaj pa je tvoja pot?

Moja je, ko sem šla čez svoje obdobje “teme” da danes lahko ljudem vlivam upanje, da ja, tvoje telo in um marsikaj zmoreta, potrebno se je samo povezati s pravimi ljudmi, da ti lahko pomagajo na začetku poti.

Danes učim sproščanje, mentalne tehnike po Jose Silva Ultramind metodi, predavam v podjetjih doma in po svetu, kot del ekipe Sophia Academy.

Uživam v tem, kar počnem, čeprav je delo z ljudmi lahko včasih pravi izziv 🙂 Zato sem hvaležna depresiji, vse po njej je bistveno lahkotnejše…

Zato povej naprej in kolesje se bo zavrtelo. Pogumno,

Brigita.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content