Zgodbe ljudi

Domov » Duševno zdravje » Zgodbe ljudi » Larina zgodba

Larina zgodba

Larina zgodba

Prihajam kot najmlajša čanica iz 5-članske družine. Kot otrok sem bila navdušena nad vsako stvarjo in takoj, ko sem prestopila prag šole, sem postala aktivna na več področjih.

Vpisala sem se na klavir, karate in mažoretke, kar pa sem potem zamenjala za atletiko, ki je postala moja ljubezen in pa na koncu moja največja lekcija do sedaj (vam kmalu razložim zakaj). Na vsakem koraku sem imela podporo staršev oz. jo imam še danes.

Trenutno sem študentka na Fakulteti za elektrotehniko, še vedno rada igram klavir, hodim na treninge LA plesov, obožujem sprehode in jogo, vedno večkrat pa preberem tudi kakšno knjigo (a včasih ni bilo mogoče, da me vidite s knjigo).

Torej, kako se je lahko moja največja ljubezen spremenila v mojo največjo lekcijo? Torej, vse kar sem počela, sem začela iz čistega veselja in imela sem vso podporo. Začela sem se udeleževati tekmovanj, kjer sem dosegala najvišja mesta in z leti sem se navadila, da mi gredo stvari dobro od rok. Največje veselje mi je predstavljala ravno atletika, zato sem do nje razvila resnejši pristop, hotela sem več. Navadila sem se reda in discipline, od katerega nisem odstopala. Začela sem pretiravati v vsaki stvari in nasvetov, ki se mi niso zdeli blizu, nisem upoštevala.

Takrat so se stvari začele rušiti tako fizično kot mentalno:

  • z nobeno tekmo nisem bila zadovoljna in bila sem slabe volje ves čas (kar mi ni bilo podobno),
  • napredka ni bilo,
  • samo trenirala sem (za kaj drugega si nisem vzela časa, dejansko si ga niti nisem hotela),
  • od sebe sem pričakovala več in več,
  • mišice so bile konstantno zategnjene, kar se je seveda poznalo pri teku oz. napredku (ki ga ni bilo),
  • poznalo se je tudi na koži (akne).

V 3. letniku, ko sem od svoje kariere pri atletiki pričakovala največ, sem si pri doskoku poškodovala koleno. Še danes se spomnim trenutka, ko sem začutila bolečino, saj sem takoj vedela, da gre za resnejšo poškodbo in da s to sezono ne bo nič. Strgala sem si križno in stransko vez v kolenu, sledila je operacija. Bila sem neizmerno žalostna, jezna in razočarna nad sabo, ker se mi je to zgodilo v zadnjem skoku. Ko vsaj ne bi forsirala in hotela še enega skoka, potem se mi to ne bi zgodilo. V tistem trenutku se mi je podrl svet, ampak okej, v redu, nič ni izgubljenega, marsikdo se poškuduje in nato nadaljuje s kariero. Kot sem bila navajena sem šla v rehabilitacijo z odločnostjo, da čimprej okrevam in se vrnem na stezo. Delala sem vsak dan več ur, sestra je fizioterapevtka in je bila takrat ravno na porodniški, zato mi je pomagala in me spremljala vsak dan. Imela sem vse pogoje, da rehabilitacijo končam v najkrajšem možnem času in nadaljujem, kjer sem končala, a napredka pri kolenu ni bilo. Načrtovana 4-6 mesecev dolga rehabilitacija se je razvila v kar 10 mesečno, z dvema dodatnima operacijama. V glavi se je ponavljalo: »Vse delam tako kot mi rečejo, nobenega dneva nisem izpustila z vajami, a napredka spet ni.« Videla sem ostale, kako se jim je koleno izboljšalo, govorili so, kako so počeli stvari po parih tednih od operacije, kar sama nisem mogla po parih mesecih. Postajala sem nezadovoljna sama s sabo, spet nisem bila dovolj, izvajala sem pritisk nad sabo, forsirala koleno, šla čez bolečino, a nič. Nisem vedela, kaj naj storim, noben ni vedel, kaj naj stori. Za povrh sem imela še gnojne bulice na rani, kar naj bi bila »reakcija na notranje šive, ko se razgradijo«, a se je po osmih mesecih izkazalo, da je bila to bakterija MRSA.

Nekega dne me je v bolnici obiskala družinska prijateljica Štefka, ki mi je predstavila knjigo Vesolje te podpira. Takrat se mi ideja o branju knjige ni zdela blizu, ampak v tistem trenutku sem se odločila, da jo poslušam. Takrat sem bila že na takem nivoju, da poskusim vse, ni bilo važno ali je nekaj, kar bi storila sama od sebe, ali ne. In takrat se je v meni nekaj spremenilo. Odločila sem se za spremembo, začela sem brati, začela sem pisati v dnevnik, meditirati, pogobila sem se, začela sem zares poslušati nekoga drugega, začela sem »poslušati« koleno in svoje občutke, ki pravijo v redu je. Takrat sem se umirila in ustavila, kar v vseh svojih letih nisem storila. Niti takrat, ko se je zgodila poškodba. Takrat naj bi bil čas, da se ustaviš, da počivaš, a jaz sem še kar rinila naprej. Kot mi je sestra velikokrat rekla: »Lara, z glavo skozi zid greš«, pa je nisem poslušala. Ustavila sem se in takrat je šlo na bolje. Odkrili so mi MRSO in vse se je začelo izboljševati. Kolena nisem več forsirala, ampak se je skozi mesece pozdravilo in danes lahko plešem, hodim v hribe ali sprehode, tečem, ampak vse v mejah normale.

Skozi celoten proces sem spoznala:

  • Ko ti ne gre, s tem ni nič narobe in v redu je o tem govoriti – vedno sem bila navajena, da mi stvari tečejo in nikoli se nisem s kom pogovarjala o svojih težavah, niti s prijatelji niti z družino, raje sem zadrževala v sebi, kar NI PRAV! Veliko dni sem prejokala, ko mi pri atletiki ni šlo, ko nisem imela rezultatov, ki sem jih želela. Delala sem se močno, da imam vse pod kontrolo, ampak v resnici se je vse samo kopičilo. S poškodbo pa sem bila prisiljena o tem govoriti. Govoriti o tem, da ne gre, da delaš vse pa ne gre, da ne zdržiš in to je bilo najtežje – nekomu povedati in priznati. To leto je bil zame kar velik izziv, kajti bila sem prvi letnik faksa in moram priznati, da ni bilo lahko. Vmes mi je postalo težko, ni se mi zdelo, da bom lahko zdržala in takrat nisem občutkov potisnila vase, ampak sem šla do mami in ji povedala. Dala sem iz sebe in res sem se počutila veliko bolje. Poleg tega sem se lažje učila in imela upanje.
  • Kar delaš, delaj z veseljem in dobro voljo – vsako stvar, ki sem jo začela, sem jo začela iz veselja, kar pa sem potem izgubila. Zato danes plešem, ker mi je v veselje, zato danes še vedno igram klavir, ker se mi je v veselje, hodim na sprehode, delam jogo. Na faksu se je včasih težko z veseljem učiti, ampak to je bila moja izbira in v veselje mi je, da lahko sama izbiram in imam to možnost.
  • Ne prehitevaj dogodkov, ustavi se in zaupaj procesu – vedno sem rezultate pričakovala takoj in nad sabo izvajala zelo velik pritisk, vendar tako ne gre. Koleno sem hotela prehiteti, hotela sem, da se pozdravi takoj. Ampak tempa nisem narekovala jaz, temveč on in v življenju je velikokrat tako, da s forsiranjem in prehitevanjem ne dosežeš nič dobrega. Raje se ustavi, zadihaj in zaupaj, da gre vse tako, kot mora iti.
  • Poslušaj samega sebe in občutke, ki jih imaš – oni so prvi, ki ti bodo sprožili tist “alarm v glavi”, da nekaj ni v redu. Jaz sem vedno delala “po pravilih”, lastne občutke pa zanemarjala.
  • Najprej moraš imeti rad sam sebe, ko se začneš spreminjati sam, se začne tudi okoli tebe vse drugače odvijati – ko sem začela imeti rada sebe, ko nisem videla poškodbe kot neke ovire, ampak priložnost, da je lahko še boljše, se je začelo vse spreminjati. Imela sem boljši odnos z mami in sestro, veliko več jima povem (še vedno imam težave na tem področju, ampak gre, delam na tem), ni me bilo strah povedati drugim: » Delam jogo, ali pišem dnevnik«, ali pa mogoče se ne strinjati s kom, kar včasih nisem hotela, vse sem bolj ali manj držala v sebi. Nič ni narobe, če si drugačen, ali če drugače razmišljaš, ko imaš rad sam sebe in si zadovoljen, te tudi ostali vidijo tako.

Danes gledam na svet drugače kot sem ga 5 let nazaj. Spoznala sem, da je življenje prepleteno tako s fizičnim, kot duševnim in mentalnim zdravjem. Ko se podre eno, se tudi ostalo in pravilno je vzdrževati vse. Če bi vedela prej, kakšen vpliv bo imelo name, če nekaj ne zadržim v sebi, kakšen vpliv bo imelo, če to povem nekomu, ali pa zapišem v dnevnik, bi to počela že prej in brez sramu. Če to meni pomaga, če je to moja pot do rasti, do boljšega počutja bom to počela še naprej. Za nekoga je to mogoče čisto druga stvar, ni pomembno, kaj je, važno je, da vam odgovarja in vam da občutek olajšanja ter dobre volje.

Z vami sem delila delček sebe, ker bi rada, da se ustavite. Če imate kakršnekoli težave, velike ali majhne, karkoli, kar vas teži. Ustavite se in poglejte vase, kajti tam boste našli vse odgovore, ki jih potrebujete in si jih želite.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content