Zmotna prepričanja

Domov » Duševno zdravje » Zmotna prepričanja » O nastanku in pogostosti duševnih težav

O nastanku in pogostosti duševnih težav

O nastanku in pogostosti duševnih težav

V družbi in medsebojnih pogovorih lahko zaznamo, da se o duševnem počutju govori malo, saj ga spremlja nelagodje. Zaradi tega se temam o duševnih težavah lahko izogibamo, s tem pa si omejujemo dostop do pravih informacij. Na podlagi tega lahko razvijemo zmotna prepričanja o nastanku in pogostosti duševnih težav v družbi. V nadaljevanju je nekaj izmed njih izpostavljenih in pojasnjenih.


“Duševne motnje niso prave težave.”

Duševne motnje so zaradi stigme pogosto zaznane kot manj pomembne v primerjavi s telesnimi boleznimi ali poškodbami. Vendar pa, tako kot fizične bolezni, tudi duševne motnje povzročajo stres in ne izginejo brez zdravljenja, zato jih moramo obravnavati enako resno.

“Duševne težave so samo v glavi.”

Duševne težave so sprožene preko zunanjih dejavnikov in življenjskih dogodkov, kot so izguba zaposlitve, telesna bolezen (npr. rak, AIDS), ločitev, smrt, bolezen ali izguba bližnjega, revščina, življenje v pomanjkanju … Imajo lahko tudi organski vzrok (npr. biokemično neravnovesje v možganih pri določenih oblikah depresije). Pri tem duševne težave ne prizadenejo samo ene osebe, ampak vplivajo tudi na posameznikove odnose z bližnjimi, stopnjo stresa in fizično zdravje, zato ne moremo reči, da »obstajajo samo v posameznikovi glavi«.

“Telesne bolezni in duševne motnje niso povezane med seboj.”

Težave v telesnem in duševnem zdravju se pogosto prepletajo in pojavljajo skupaj, zato bi jih morali tudi obravnavati celovito (npr. pri zdravljenju raka bi se osredotočili tudi na bolnikovo doživljanje svoje bolezni, psihološke načine soočanja ter iskanje virov pomoči, na katere se posameznik lahko opre v težkih obdobjih bolezni). Poleg tega se lahko naše duševne stiske pogosto izražajo kot težave v telesnem zdravju (npr. bolečina v križnem delu hrbtenice, bolečina v želodcu, glavoboli, težave s prebavo).

“Z duševno motnjo se rodimo.”

Res velja, da družinska zgodovina duševnih motenj poveča verjetnost, da bomo tudi sami razvili podobne motnje. Kljub temu dednost oz. genetika ni edini in zadosten dejavnik za razvoj motnje. Za nastanek duševne motnje je potreben skupek več različnih dejavnikov, ki lahko nastopijo istočasno, ali pa se postopoma kopičijo – tako okoljskih (npr. povišan stres v službi, izguba partnerja_ke, finančna negotovost) kot tudi bioloških (npr. genetski zapis posameznika). Nekateri tako nikoli ne razvijejo shizofrenije kljub temu, da je dedna in jo ima ožji družinski član. Hkrati pa shizofrenijo lahko razvije oseba, v družini katere se nihče ni soočal z njo.

“Duševne motnje so nalezljive.”

Duševne motnje se ne prenašajo tako, kot se prenašajo nekatera telesna obolenja, npr. okužba s COVID-19. Težav v duševnim zdravjem se tako ne moremo nalesti. Kljub temu pa velja, da dolgotrajna izpostavljenost in vsakodnevno druženje z osebo z duševno motnjo lahko negativno vpliva na naše počutje, zato je dobro, da si občasno vzamemo čas zase in se vprašamo po lastnem počutju (npr. »Kako se počutim v tem trenutku? Zakaj se tako počutim? Kaj potrebujem, da se bom bolje počutil/a?«). V kolikor se naše počutje pomembno poslabša, je potrebno poskrbeti zase in poiskati pomoč.

“Duševne motnje so posledica slabega starševstva.”

Za nastanek duševnih motenj nikoli ni kriv zgolj en dejavnik (npr. starševstvo), temveč gre vedno za preplet okoljskih (npr. zlorabe v otroštvu) in bioloških (npr. dednost, delovanje hormonov) dejavnikov. Tako nekateri z izkušnjo travme v otroštvu (npr. izguba starša) nikoli ne razvijejo duševnih motenj. Spet drugi, ki so imeli srečno otroštvo s toplimi in podpornimi starši, lahko razvijejo duševne motnje zaradi prepleta različnih dejavnikov. Slabo starševstvo otrokom ne omogoča optimalnega razvoja, vendar samo po sebi ne povzroča duševnih motenj.

“Duševnih motenj ne moremo vnaprej preprečiti (preventiva duševnih motenj ni mogoča).”

Tako kot lahko preprečimo nastanek ali poslabšanje telesne bolezni ter krepimo telesno zdravje, lahko enako naredimo tudi za duševno zdravje. Nastanek ali poslabšanje duševnih motenj lahko preprečimo tako, da se izogibamo ali odstranimo dejavnike, ki vodijo v poslabšanje našega duševnega zdravja – npr. poskušamo se izogniti stresnim aktivnostim, ne družimo se z osebam, ki imajo slab vpliv na nas. Ker se tovrstnim dejavnikom ne moremo vedno izogniti, lahko zmanjšamo verjetnost za nastanek duševnih motenj s pomočjo različnih tehnik za krepitev duševnega zdravja kot so npr. tehnike obvladovanje stresa , učinkovito reševanje problemov in tehnike sproščanja. Preventiva duševnih motenj zato igra pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka duševnih težav.

“Duševne motnje so ena izmed oblik intelektualne nezmožnosti ali poškodbe možganov.”

V resnici gre za dve različni stanji – duševna manjrazvitost se nanaša na kombinacijo omejitev v intelektualnih zmožnostih (učenje, reševanje problemov in logično sklepanje) in opravljanju vsakodnevnih rutin. Duševne motnje pa predstavljajo široko paleto različnih težav in stanj, ki vplivajo na psihološko plat človeka (naše misli, čustva in vedenje). Ljudje z duševnimi težavami imajo enako intelektualno zmožnost kot splošna populacija ljudi.

“Duševne težave in motnje so redke.”

Duševne težave so v resnici dokaj pogoste, saj doletijo vsakega četrtega Slovenca vsaj enkrat v življenju. Duševne težave obstajajo, četudi jih ljudje skrivajo pred drugimi (npr. zaradi stigme) ali zaradi pomanjkanja informacij ne prepoznajo znakov stiske. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da duševne motnje sodijo med najpogostejše zdravstvene težave, še zlasti depresija.

“Pred duševnimi težavami sem popolnoma varen.”

Duševne težave lahko doživi vsak izmed nas kadarkoli v življenju, ne glede na spol, starost, izobrazbo, prihodek, kulturo, raso ali spolno usmerjenost. Preventivno delovanje (npr. skrb zase, tehnike sproščanja, obvladovanje stresa, čuječnost, reden počitek, telesna vadba) lahko zmanjšajo verjetnost pojava duševnih težav, saj razvijemo bolj učinkovite načine soočanja z (duševnimi) težavami. Vendar nihče izmed nas ni popolnoma imun, saj gre za medsebojno vplivanje okolja (npr. stresni življenjski dogodki, prehodna obdobja) in biološkega delovanja (npr. dednost, telesne bolezni, možganske poškodbe).

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content