Negativne posledice stigme za posameznika
Stigma na področju duševnega zdravja prizadene pomembne vidike posameznikovega življenja, saj poslabšuje družinske in druge pomembne odnose, lahko vodi v opustitev šolanja in zaposlitve ter zmanjšuje dostopnost in kakovost zdravljenja. Osebe z duševno motnjo so bolj diskriminirane na trgu dela (imajo nižjo stopnjo zaposlenosti in so v večji meri vključene v negotove oblike zaposlitve) in v delovnih okoljih (težje dobijo prilagoditve za učinkovito opravljanje dela).
Možne negativne posledice stigme za posameznika so številne:
- nizka samozavest in nezaupanje v lastno učinkovitost (“Zakaj se sploh truditi?”),
- poglabljanje duševnih težav zaradi poznega iskanja pomoči, izogibanja strokovni pomoči ali zaradi predčasne opustitve zdravljenja,
- težave pri ohranitvi zaposlitve,
- nadlegovanje na delovnem mestu,
- prisiljenost v sprejem začasnih, nizko kvalificiranih del in izkoriščevalskih delovnih pogojev,
- prezgodnji umik s trga dela, dolgotrajna brezposelnost, invalidska upokojitev.
Težav ne predstavlja zgolj doživeta stigma, temveč že samo pričakovanje stigme. Zaposleni oz. iskalci zaposlitve, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju, pogosto že vnaprej pričakujejo diskriminacijo na delovnem mestu v primeru razkritja svojih težav. Njihova motiviranost za delo se zmanjša, lahko opustijo prizadevanja za ohranitev oz. iskanje zaposlitve (dela ne iščejo aktivno), kar imenujemo tudi učinek »Zakaj se sploh truditi«, posledično pa se povečuje tveganje za brezposelnost in trajno izključenost s trga dela.
Zaposleni, ki ima duševne težave, lahko na delovnem mestu doživlja naslednje občutke in izkušnje:
- negotovost, kako se bodo drugi odzvali ob razkritju težav,
- občutek sramu in breme skrivanja težav pred drugimi,
- socialno izolacijo, osamljenost, manjšo pripadnost kolektivu,
- manj razumevanja in podpore za opravljanje dela s strani sodelavcev in nadrejenih,
- zaskrbljenost, da je pri delu manj učinkovit, kar lahko vodi v strah pred oz. dejansko izgubo zaposlitve in kariernih priložnosti,
- občutek, da mu nekateri vidiki dela povzročajo stres oz. ga dodatno obremenjujejo, pri čemer pa lahko t.i. neobvladana psihosocialna tveganja na delovnem mestu duševne težave še poslabšujejo.
Čeprav je posameznika morda strah poiskati strokovno pomoč, je dobro vedeti, da je večina težav v duševnem zdravju ozdravljivih, okrevanje pa omogoča, da lahko učinkovito in z zadovoljstvom opravlja svoje delo.
