Po podatkih Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje (IHME) o globalnem bremenu bolezni je bila v letu 2021 v Sloveniji pogostnost duševnih motenj, med katerimi so vključene tudi motnje, povezane z alkoholom in drogami, v starostni skupini od 20 do 64 let približno 20 %, kar pomeni, da se z njimi sooča ena petina vseh prebivalcev v delovno aktivnem obdobju.

Najpogostejše so:

• depresivne motnje (5,2 %),
• anksiozne motnje (4,8 %),
• duševne in vedenjske motnje, povezane z alkoholom (4,1 %).

Ostale motnje, npr. motnja avtističnega spektra, bipolarna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), shizofrenija so bistveno redkejše.

Duševne in vedenjske motnje so v Sloveniji že vrsto let četrti najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti. V letu 2024 so predstavljale razlog za 0,40 % izgubljenih delovnih dni na zaposlenega, kar je približno trikrat manj kot znašajo odsotnosti pri boleznih mišično-skeletnega sistema, ki so z 1,23 % izgubljenih dni na zaposlenega na prvem mestu med razlogi za absentizem. Duševne in vedenjske motnje so na četrtem mestu tudi po povprečni dolžini trajanja bolniškega staleža. Ta je v letu 2024 znašal 52 dni, najdaljše povprečno trajanje bolniškega staleža pa je 77 dni pri boleznih raka. Duševne in vedenjske motnje se v Sloveniji uvrščajo na drugo mesto med razlogi za invalidnost – takoj za boleznimi mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva – ter na prvo mesto med razlogi za 1. kategorijo invalidnosti, ki pomeni umik s trga dela v celoti.