Vodstveni in kadrovski delavci imajo ključno vlogo pri ustvarjanju delovnega okolja, ki podpira duševno zdravje in zmanjšuje stigmo duševnih težav. V nadaljevanju so zbrana priporočila, ki lahko organizacijam pomagajo pri oblikovanju vključujoče in podporne kulture.

Najpomembnejši pogoji oz. dejavniki za zmanjševanje stigme v delovnih okoljih so:

• Ustvarjanje vključujoče kulture v delovni organizaciji, v kateri sta uveljavljena sprejemanje in spoštovanje raznolikosti ne glede na osebne okoliščine zaposlenih. Prepoznavajo in cenijo se posameznikove kompetence, težav v duševnem zdravju pa se ne dojema kot osebne šibkosti, o kateri v delovnem okolju ni primerno govoriti.

• Izobraževanje vodstvenih ter vodilnih delavcev za kompetentnost in zaupanje vase pri vodenju pogovorov na temo duševnega zdravja. Namen takšnih pogovorov z zaposlenimi je razbremenitev in zagotavljanje podpore, nikakor pa ne diagnosticiranje težav ali strokovna pomoč, saj slednjo lahko ponudijo le usposobljeni strokovnjaki.

• Izobraževanje zaposlenih, da vedo, kateri dejavniki vplivajo na duševno zdravje na delovnem mestu in kje lahko v primeru težav poiščejo pomoč tako v delovni organizaciji kot izven nje.

• Zagotavljanje zaupnosti in učinkovito varovanje informacij v delovnih okoljih v primerih, ko zaposleni razkrije svoje osebne okoliščine, vključno s težavami v duševnem zdravju.

• Odzivanje na duševne stiske zaposlenih, omogočanje ustreznih prilagoditev na delovnem mestu, če je potrebno, ter zagotavljanje podpore pri vračanju in vključevanju v delo po bolniški odsotnosti.

• Prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj z upoštevanjem vseh potrebnih korakov, od analize stanja v delovnem okolju (vključno z analizo obstoječih internih podatkov o absentizmu, fluktuaciji, morebitnih pritožb zaposlenih, morebitnega koriščenja virov psihosocialne podpore idr.) do sprejetja in uveljavitve ustreznih ukrepov za varovanje duševnega zdravja. Poskrbeti je potrebno, da delovni pogoji ne slabšajo duševnega zdravja zaposlenih in da ne prispevajo k vzdrževanju stigme.

• Neposreden stik z nadrejenim ali s sodelavcem z izkušnjo težav v duševnem zdravju, ki je to izkušnjo, bodisi da je težavo imel sam ali pa se je z njo soočal njegov družinski član, pripravljen deliti s sodelavci. Neposredni stik namreč pripomore k boljšemu razumevanju narave duševnih težav, krepi zaupanje, da so težave rešljive in da je kljub takšni izkušnji možno imeti uspešno kariero ter kakovostno življenje. V nekaterih mednarodnih delovnih okoljih s ciljem zmanjševanja stigme in spodbujanja dobrega duševnega počutja pri delu načrtno zaposlujejo osebe z izkušnjo težav v duševnem zdravju (ni nujno, da je izkušnja lastna) in opravljenim usposabljanjem za nudenje psihološke prve pomoči. Imenujejo jih »šampioni duševnega zdravja« (angl. mental health champions).