Duševno zdravje otrok predstavlja pomemben del njihovega telesnega zdravja, je temelj dobrega počutja, kakovostnega življenja in plodnega sodelovanja z drugimi ljudmi v skupnosti. Starši smo tisti, ki v prvi vrsti skrbimo za zdravje in dobrobit naših otrok, zato v nadaljevanju sledi nekaj uporabnih nasvetov in predlogov, s katerimi lahko prispevamo k njihovemu dobremu počutju.

Poskrbimo za dober spanec, zdravo prehrano in redno telesno aktivnost

Fizično in duševno zdravje sta prepletena in močno povezana, zato je pomembno, da poskrbimo za zdrave življenjske navade naših otrok. Spanje je osnovna človekova potreba in osnova dobrega zdravja. Otrokom skušajmo omogočiti dober, globok spanec in poskrbimo za enakomeren ritem spanja. Priporočena količina spanja je odvisna od starosti otroka. Za dober spanec je pomembno, da se otroci čez dan dovolj gibajo (zlasti v naravi) in so čim manj izpostavljeni zaslonom elektronskih naprav. Če je le mogoče, skušajmo zagotoviti domače okolje, v katerem pred spanjem in v spalnem prostoru ne bodo izpostavljeni umetni svetlobi telefona, računalnika ali televizije. Dober spanec vpliva na boljše razpoloženje, učno uspešnost, lažje uravnavanje stresa in pomembno vpliva na zdravje.

Poleg spanja je ključnega pomena tudi zdrava prehrana, zlasti v času odraščanja. Telo za izgradnjo kosti, mišic, notranjih organov in za delovanje možganov nujno potrebuje hranljive snovi, ki jih vsebuje zdrava hrana. Otrokom zagotovimo vsaj pet obrokov na dan in poskrbimo za kakovostno, raznoliko prehrano. Zelenjavo in sadje vključujmo v glavne dnevne obroke ter omejimo uživanje sladkih pijač in soli. Pri navajanju na zdravo prehrano bodimo otrokom zgled in poskrbimo za dobro vzdušje v času hranjenja.

Ne pozabimo na telesno dejavnost, ki spodbuja telesni, duševni in socialni razvoj otroka. Z gibanjem otroci gradijo tudi svojo samostojnost, izboljšujejo samopodobo, spodbujajo razvoj čutil in zmanjšujejo napetosti. Še posebej koristno je gibanje na svežem zraku, saj krepi odpornost. Vredno si je zapomniti, da gibalne navade staršev pomembno vplivajo na razvoj otrokovih gibalnih navad.

Nudimo jim ljubeče, sprejemajoče, varno domače okolje

Občutek ljubljenosti in sprejetosti je osnovna potreba vsakega otroka. Za zdrav razvoj otroci potrebujejo toplino, nežnost in objeme. V varnem in spodbudnem okolju si bodo otroci upali raziskovati svet brez strahu in skrbi. Razumeli bodo, da so napake dovoljene in da se tudi na napakah lahko učijo. Takšni otroci bodo sprejeli svoje šibkosti in prednosti in se razvili v radovedne, samozavestne mladostnike.

Pomembno je, da spremljamo, kdaj otroci potrebujejo našo pozornost in kdaj ne. Naučimo se razločevati lastne potrebe od potreb otroka, ki pogosto niso enake. Meja med našimi in otrokovimi čustvi je mnogokrat zabrisana, zato je pomembno, da otrok ne preplavimo z lastnimi stiskami. Ob vstopu v vrtec je velikokrat staršem težje kot otrokom in to otroci začutijo. Opazujmo lastna čustva in jih skušajmo okoliščinam ustrezno in otrokom primerno obvladati. Zavedajmo se, da smo pogosto starši tisti, ki potrebujemo toplino in objem. Otroci potrebujejo brezpogojno ljubezen, vendar jim omogočajmo tudi samostojnost. Na takšen način jim pokažemo, da jih imamo radi, tudi kadar niso z nami (npr. kadar raziskujejo okolico, mirno spijo ali se igrajo). Pomembno je, da jim v trenutkih zadovoljstva dovolimo biti sami, medtem ko jim v trenutkih vznemirjenosti nudimo bližino.

Več o pomenu zgodnjih odnosov otroka in njihovem vpliva na duševno zdravje lahko najdete v predavanju Brede Jelen Sobočan (dr. med., psihiatrinja, psihoterapevtka in družinska terapevtka).
O ranljivosti družin, v katerih odraščajo nekateri otroci, si lahko pogledate na naslednji povezavi.

Ne prizadevajmo si biti popolni

Pomembno je, da pri otroku prepoznamo čustveno stisko in mu nudimo oporo. Včasih je dovolj že zgolj to, da smo prisotni. Kadar otrok joče, ga potolažimo. Kadar potrebuje pogovor, mu prisluhnimo. Sprejmimo, da vsakdo lahko naredi napako in da popolnih staršev ni. Včasih se bomo prepozno ali napačno odzvali na otrokove čustvene stiske in potrebe. A napako lahko popravimo. Otroku se opravičimo in mu pojasnimo, kaj smo naredili narobe. Dovolimo otroku, da izrazi svoja čustva in občutke (npr. jezo, žalost, užaljenost, trmo, prizadetost…). Kadar se otroku zgodi krivica, sprejmimo odgovornost za svoje dejanje in se mu opravičimo.. Na ta način tudi sam spoznava, da so napake priložnost za učenje. 

Spodbujajmo njihovo veselje, interese, igro in risbo

Za zdrav razvoj otroci potrebujejo prosti čas, otroško igro, ustvarjanje, risanje, saj tako spoznavajo, kaj jih veseli. Otroška risba in igra (zlasti igra vlog) prispevata k boljši motivaciji, razvoju govora, empatije, k razvoju gibalnih spretnosti in vplivata na celostni razvoj otroka. V prostem času otroci postopoma odkrivajo svoje interese in zanimanja, ki kasneje lahko postanejo hobiji in jih spremljajo celo življenje.

Spodbujajmo pogovor o čustvih

Z otroki se skušajmo čim več pogovarjati o njihovem doživljanju, saj jim s tem pomagamo raziskovati svet svojih občutkov in razvijati čustveno zrelost. Postopoma bodo občutili in prepoznali vse več čustev, jih bodo lažje nadzorovali in se jih naučili ustrezno izražati glede na situacijo. Pojasnimo jim, da ni pozitivnih in negativnih čustev, saj ima vsako čustvo svojo vlogo. Pomembno pa je, da v našem življenju prevladujejo prijetna čustva in da se znamo spoprijeti z neprijetnimi. Preko opazovanja in učenja, kako drugi izražajo in obvladujejo svoja čustva, bodo otroci dobili boljši vpogled v lastno doživljanje, razvijali pozitiven odnos do sebe in drugih, navezovali dobre medosebne odnose, lažje obvladovali stres in bili zadovoljni v življenju.

Spodbujajmo branje

Govor je najpomembnejši napovednik pismenosti in znanja, zato je pomembno, da že v obdobju od 1. do 3. leta z malčki razvijamo njihov odnos do knjig. Skupno branje poleg razvoja govora pomembno vpliva tudi na krepitev pozornosti in socialnih spretnosti ter krepi sočutje in empatijo. V primerjavi z gledanjem televizije ima kakovostno skupno branje številne prednosti, saj krepi vez z otrokom, spodbuja besedni zaklad, sposobnost vživljanja v like in domišljijo. Po končanem branju otroci lahko nadaljujejo z aktivnostmi, povezanimi s knjigo (npr. izražanje prebranega preko risbe, igre, pripovedovanja zgodbe, pogovora, tvorjenja vprašanj…).

Nadzorujmo uporabo sodobnih informacijskih tehnologij

Otroci vedno več časa preživijo pred zasloni. Splet jim ponuja hitro in enostavno priložnost druženja in zabave, predvsem pretirane vizualne in zvočne vsebine, ki otroka prekomerno okupirajo, pa lahko vodijo v zasvojenost. Ta se kaže predvsem kot močan čustven odziv v primeru odvzema naprave ali onemogočenega dostopa do spleta.

Raziskave kažejo, da so otroci, ki so bolj izpostavljeni zaslonom, slabše pripravljeni za vstop v vrtec ali šolo. Nastopijo lahko težave v razvoju govora, komunikaciji, gibalnih spretnostih in socialno-čustvenih sposobnostih. Čas pred zasloni vpliva tudi na motnje pozornosti in slabši učni uspeh.

Nove smernice narekujejo, naj otrok do drugega leta starosti ne izpostavljamo napravam, zlasti ne med dojenjem, hranjenjem ali uspavanjem. Otroci do petega leta starosti lahko pred zasloni preživijo manj kot eno uro na dan, otroci do devetega leta do ene ure na dan, otroci do dvanajstega leta pa do ure in pol na dan. Pri mlajših otrocih je pomembno, da so pred zaslonom v spremstvu staršev, medtem ko je pri starejših bistven pogovor o aktivnostih na napravah, o pasteh in zlorabah na internetu. Ne uporabljajmo naprav za nagrajevanje ali kaznovanje otrok, saj jim na takšen način pripisujemo prevelik pomen. Zavedajmo se, da se otroci učijo na vsakem koraku. Tudi v domačem okolju nas budno spremljajo in od nas prevzemajo navade in vrednote. Pomembno je, da tudi sami uporabljamo naprave v zdravi meri in tako otrokom predstavljamo dober zgled. 

Pohvalimo jih 

Iskrena pohvala je zelo pomembna in vpliva na razvoj dobre samopodobe in občutka lastne vrednosti. Otroka pohvalimo, kadar vloži trud, da bi nekaj dosegel, pohvalimo način, ki ga je izbral, saj je bolj kot sam doseg cilja pomembna pot do njega. S tem spodbujamo njihovo iniciativnost, pogum in vztrajnost ter krepimo občutek, da zmorejo premagovati ovire. Pohvala je veliko boljša kot materialna nagrada.

Postavimo jasne meje

Pomemben del vzgoje, ki vpliva na razvoj otrokove osebnosti, moralnosti, vrednot in primernega vedenja, je postavljanje jasnih meja. Ker se pri otrocih občutek za to, kaj je prav in kaj ne, šele razvija, jim moramo to razložiti in pokazati. Meje naj ne bodo niti ohlapne niti pretoge. Predvsem je pomembno, da smo pri njih vztrajni in dosledni. V proces odločanja, sprejemanja družinskih pravil in določanja posledic ob njihovem kršenju, vključimo tudi otroke. Na takšen način se bodo počutili vključene in sprejete, hkrati pa bodo lažje upoštevali pravila, ki jih bodo do neke mere določili sami. Takšna vzgoja krepi otrokov občutek odgovornosti, pravičnosti in reda. Skušajmo se izogibati kaznovanju in se namesto kazni, raje odločimo za odvzem privilegija. Grajanje naj bo osredotočeno na otrokovo vedenje, ne na osebnost. Ne pozabimo, da je v določenih obdobjih avtoriteta nujno potrebna, saj otrok potrebuje za občutek varnosti in zaupanja omejitve in usmerjanje staršev.

Vzpostavimo jasno dnevno rutino

Rutina označuje jasne in predvidljive dejavnosti, ki otroku postavljajo strukturo vsakdana in nudijo občutek varnosti. Dnevna rutina otroke pomirja in jih navaja na red in disciplino. Zaradi tega je pomembno, da določimo urnik spanja, vstajanja, prehranjevanja in drugih aktivnosti. Koristno je, da določimo tudi domače zadolžitve, ki otroku dajejo občutek koristnosti, hkrati pa so še vedno obvladljive in ne trajajo predolgo. Pomembno je tudi, da konce tedna strukturiramo drugače in ne pozabimo na prostočasne dejavnosti.

Spodbujajmo čas za razmislek

Otrokom se pogosto mudi brez razloga in si ne vzamejo dovolj časa za razmislek. Zaradi impulzivnosti posledično naredijo nepotrebne napake, ki vplivajo tudi na njihov šolski uspeh. Pomagajmo jim učinkoviteje reševati probleme in zadrževati neustrezne odzive. Spodbujanje razmisleka in reševanja problemov z notranjim vpogledom je pomembna spretnost za kasnejše doseganje uspeha na akademskem področju in učinkovitega razreševanja težav na vseh življenjskih področjih.

Daljša opravila razdelimo na manjše dele, omogočimo jim dovolj časa in spodbujamo miselno fleksibilnost (igranje z različnimi idejami in rešitvami). Usmerjamo jih lahko preko besednih navodil in jim omogočimo zadostno mero priložnosti, da osvojene veščine vadijo. Pri tem se moramo kot odrasli zavedati svoje vloge mentorja, ki otroku nudi spodbude in povratne informacije, preko katerih postopoma dobi uvid v svoje vedenje in osvoji nove ter bolj učinkovite pristope delovanja.

Pomagajmo jim razviti učinkovito spoprijemanje z izzivi

Otrokom pomagajmo zdržati težke preizkušnje in ne podpirajmo ”bega”. Kadar pred problemom zbežijo, se tesnoba trenutno zmanjša, vendar je ob novem problemu še večja. Za zdrav razvoj je pomembno, da se otroci s težavami soočijo. Usmerimo jih v rešitev problema in jim pomagamo pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi. Pomembno je, da se ne prepuščajo skrbem, temveč se osredotočijo na stvari, na katere imajo vpliv. Skušajmo jim pojasniti, da so v življenju vzponi in padci in je tudi neuspeh pomemben del učenja. S tem jim pomagamo graditi odpornost na stres, vztrajnost in zaupanje vase. Posledično se naučijo prevzeti odgovornost in se ob prihodnjih težavah ne ustrašijo. Ob močni čustveni obremenitvi jim lahko pomagamo s sprostitvenimi tehnikami (npr. trebušno dihanje, vizualizacija varnega kraja…).

Spodbujajmo pozitivne stike s prijatelji

Prijateljstvo v času otroštva zori in otroci vedno večji pomen pripisujejo skupnim vrednotam, zaupanju, iskrenosti in pravičnosti med sovrstniki. Otroke spodbujajmo pri druženju s prijatelji, ki jim veliko pomenijo. Pomembno je, da se zavedajo, da je bolj kot število prijateljstev, pomembna kakovost odnosa. Skušajmo jim pojasniti, da je prijatelj nekdo, s katerim se dobro počutijo. Spodbujamo prijateljske odnose, ki našim otrokom omogočajo rast in pozitivno vplivajo na njihovo samopodobo. Naučimo jih, da so tudi spori in konflikti med prijatelji povsem običajni in jih lahko razrešijo s pogovorom. Vzpostavljanje in ohranjanje medosebnih odnosov vpliva na razvoj socialnih veščin in empatije in služi kot varovalni dejavnik za ohranjanje duševnega zdravja. 

Bodimo pozorni na spremembe v vedenju in šolskem uspehu

Večje spremembe v otrokovem vedenju in šolskem uspehu so navadno prvi alarm, ki nas opozarja, da se otrok sooča s težavami. Bodimo pozorni, če se običajno zgovorni in radovedni otroci pričnejo vesti povsem nasprotno (npr. zapiranje v sobo, pomanjkljiva komunikacija, razdražljivost, zaprtost vase). Otroci nekaterih stisk ne znajo ali ne zmorejo razrešiti sami, vendar si o njih ne upajo ali ne znajo spregovoriti. Spremembe v mišljenju in čustvovanju se kažejo v njihovem vedenju. Padec učnega uspeha je pogosto posledica večjih sprememb v družinskem okolju (npr. rojstvo novega člana) ali sprememb v mišljenju (stalno miselno ukvarjanje s težavo, pomanjkanje pozornosti in koncentracije) in čustvovanju (npr. tesnoba, strah). V takšnih primerih pomaga iskren pogovor, brez obsojanja in iskanja krivca. Kadar otroku ne znamo pomagati sami, je pomembno, da se obrnemo na strokovno pomoč, bodisi v šoli (svetovalna služba) ali zdravstvu.

Raznovrstne vsebine in napotke o tem, kako lahko krepimo duševno zdravje predšolskih in šolajočih otrok, najdete na spodnjih povezavah:

• Predšolski otrok

• Priročnik za izvajalce ob sistematskih pregledih Vzgoja za zdravje za predšolske otroke in njihove starše

• Šolski otrok • Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (šolarje)

• Portal Zdaj.net ponuja tudi koristne informacije in nasvete o aktualnih razmerah in skrbi za otroke.

• Priročnik za izvajalce vzgoje za zdravje v okviru primarnega zdravstvenega varstva Za boljše zdravje otrok in mladostnikov

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:

• Telefonski in spletni viri v duševni stiski

• Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov

• Mreža virov pomoči v Sloveniji

• Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski