Krepitev duševnega zdravja po obdobjih

V otroštvu

Duševno zdravje otrok predstavlja pomemben del njihovega telesnega zdravja, je temelj dobrega počutja, kakovostnega življenja in plodnega sodelovanja z drugimi ljudmi v skupnosti. Starši smo tisti, ki v prvi vrsti skrbimo za zdravje in dobrobit naših otrok, zato v nadaljevanju sledi nekaj uporabnih nasvetov in predlogov, s katerimi lahko prispevamo k njihovemu dobremu počutju.


Poskrbimo za dober spanec, zdravo prehrano in redno telesno aktivnost

Fizično in duševno zdravje sta prepletena in močno povezana, zato je pomembno, da poskrbimo za zdrave življenjske navade naših otrok. Spanje je osnovna človekova potreba in osnova dobrega zdravja. Otrokom skušajmo omogočiti dober, globok spanec in poskrbimo za enakomeren ritem spanja. Priporočena količina spanja je odvisna od starosti otroka. Za dober spanec je pomembno, da se otroci čez dan dovolj gibajo (zlasti v naravi) in so čim manj izpostavljeni zaslonom elektronskih naprav. Če je le mogoče, skušajmo zagotoviti domače okolje, v katerem pred spanjem in v spalnem prostoru ne bodo izpostavljeni umetni svetlobi telefona, računalnika ali televizije. Dober spanec vpliva na boljše razpoloženje, učno uspešnost, lažje uravnavanje stresa in pomembno vpliva na zdravje.

Poleg spanja je ključnega pomena tudi zdrava prehrana, zlasti v času odraščanja. Telo za izgradnjo kosti, mišic, notranjih organov in za delovanje možganov nujno potrebuje hranljive snovi, ki jih vsebuje zdrava hrana. Otrokom zagotovimo vsaj pet obrokov na dan in poskrbimo za kakovostno, raznoliko prehrano. Zelenjavo in sadje vključujmo v glavne dnevne obroke ter omejimo uživanje sladkih pijač in soli. Pri navajanju na zdravo prehrano bodimo otrokom zgled in poskrbimo za dobro vzdušje v času hranjenja.

Ne pozabimo na telesno dejavnost, ki spodbuja telesni, duševni in socialni razvoj otroka. Z gibanjem otroci gradijo tudi svojo samostojnost, izboljšujejo samopodobo, spodbujajo razvoj čutil in zmanjšujejo napetosti. Še posebej koristno je gibanje na svežem zraku, saj krepi odpornost. Vredno si je zapomniti, da gibalne navade staršev pomembno vplivajo na razvoj otrokovih gibalnih navad.

Nudimo jim ljubeče, sprejemajoče, varno domače okolje

Občutek ljubljenosti in sprejetosti je osnovna potreba vsakega otroka. Za zdrav razvoj otroci potrebujejo toplino, nežnost in objeme. V varnem in spodbudnem okolju si bodo otroci upali raziskovati svet brez strahu in skrbi. Razumeli bodo, da so napake dovoljene in da se tudi na napakah lahko učijo. Takšni otroci bodo sprejeli svoje šibkosti in prednosti in se razvili v radovedne, samozavestne mladostnike.

Pomembno je, da spremljamo, kdaj otroci potrebujejo našo pozornost in kdaj ne. Naučimo se razločevati lastne potrebe od potreb otroka, ki pogosto niso enake. Meja med našimi in otrokovimi čustvi je mnogokrat zabrisana, zato je pomembno, da otrok ne preplavimo z lastnimi stiskami. Ob vstopu v vrtec je velikokrat staršem težje kot otrokom in to otroci začutijo. Opazujmo lastna čustva in jih skušajmo okoliščinam ustrezno in otrokom primerno obvladati. Zavedajmo se, da smo pogosto starši tisti, ki potrebujemo toplino in objem. Otroci potrebujejo brezpogojno ljubezen, vendar jim omogočajmo tudi samostojnost. Na takšen način jim pokažemo, da jih imamo radi, tudi kadar niso z nami (npr. kadar raziskujejo okolico, mirno spijo ali se igrajo). Pomembno je, da jim v trenutkih zadovoljstva dovolimo biti sami, medtem ko jim v trenutkih vznemirjenosti nudimo bližino.

Več o pomenu zgodnjih odnosov otroka in njihovem vpliva na duševno zdravje lahko najdete v predavanju Brede Jelen Sobočan (dr. med., psihiatrinja, psihoterapevtka in družinska terapevtka).
O ranljivosti družin, v katerih odraščajo nekateri otroci, si lahko pogledate na naslednji povezavi.

Ne prizadevajmo si biti popolni

Pomembno je, da pri otroku prepoznamo čustveno stisko in mu nudimo oporo. Včasih je dovolj že zgolj to, da smo prisotni. Kadar otrok joče, ga potolažimo. Kadar potrebuje pogovor, mu prisluhnimo. Sprejmimo, da vsakdo lahko naredi napako in da popolnih staršev ni. Včasih se bomo prepozno ali napačno odzvali na otrokove čustvene stiske in potrebe. A napako lahko popravimo. Otroku se opravičimo in mu pojasnimo, kaj smo naredili narobe. Dovolimo otroku, da izrazi svoja čustva in občutke (npr. jezo, žalost, užaljenost, trmo, prizadetost…). Kadar se otroku zgodi krivica, sprejmimo odgovornost za svoje dejanje in se mu opravičimo.. Na ta način tudi sam spoznava, da so napake priložnost za učenje. 

Spodbujajmo njihovo veselje, interese, igro in risbo

Za zdrav razvoj otroci potrebujejo prosti čas, otroško igro, ustvarjanje, risanje, saj tako spoznavajo, kaj jih veseli. Otroška risba in igra (zlasti igra vlog) prispevata k boljši motivaciji, razvoju govora, empatije, k razvoju gibalnih spretnosti in vplivata na celostni razvoj otroka. V prostem času otroci postopoma odkrivajo svoje interese in zanimanja, ki kasneje lahko postanejo hobiji in jih spremljajo celo življenje.

Spodbujajmo pogovor o čustvih

Z otroki se skušajmo čim več pogovarjati o njihovem doživljanju, saj jim s tem pomagamo raziskovati svet svojih občutkov in razvijati čustveno zrelost. Postopoma bodo občutili in prepoznali vse več čustev, jih bodo lažje nadzorovali in se jih naučili ustrezno izražati glede na situacijo. Pojasnimo jim, da ni pozitivnih in negativnih čustev, saj ima vsako čustvo svojo vlogo. Pomembno pa je, da v našem življenju prevladujejo prijetna čustva in da se znamo spoprijeti z neprijetnimi. Preko opazovanja in učenja, kako drugi izražajo in obvladujejo svoja čustva, bodo otroci dobili boljši vpogled v lastno doživljanje, razvijali pozitiven odnos do sebe in drugih, navezovali dobre medosebne odnose, lažje obvladovali stres in bili zadovoljni v življenju.

Spodbujajmo branje

Govor je najpomembnejši napovednik pismenosti in znanja, zato je pomembno, da že v obdobju od 1. do 3. leta z malčki razvijamo njihov odnos do knjig. Skupno branje poleg razvoja govora pomembno vpliva tudi na krepitev pozornosti in socialnih spretnosti ter krepi sočutje in empatijo. V primerjavi z gledanjem televizije ima kakovostno skupno branje številne prednosti, saj krepi vez z otrokom, spodbuja besedni zaklad, sposobnost vživljanja v like in domišljijo. Po končanem branju otroci lahko nadaljujejo z aktivnostmi, povezanimi s knjigo (npr. izražanje prebranega preko risbe, igre, pripovedovanja zgodbe, pogovora, tvorjenja vprašanj…).

Nadzorujmo uporabo sodobnih informacijskih tehnologij

Otroci vedno več časa preživijo pred zasloni. Splet jim ponuja hitro in enostavno priložnost druženja in zabave, predvsem pretirane vizualne in zvočne vsebine, ki otroka prekomerno okupirajo, pa lahko vodijo v zasvojenost. Ta se kaže predvsem kot močan čustven odziv v primeru odvzema naprave ali onemogočenega dostopa do spleta.

Raziskave kažejo, da so otroci, ki so bolj izpostavljeni zaslonom, slabše pripravljeni za vstop v vrtec ali šolo. Nastopijo lahko težave v razvoju govora, komunikaciji, gibalnih spretnostih in socialno-čustvenih sposobnostih. Čas pred zasloni vpliva tudi na motnje pozornosti in slabši učni uspeh.

Nove smernice narekujejo, naj otrok do drugega leta starosti ne izpostavljamo napravam, zlasti ne med dojenjem, hranjenjem ali uspavanjem. Otroci do petega leta starosti lahko pred zasloni preživijo manj kot eno uro na dan, otroci do devetega leta do ene ure na dan, otroci do dvanajstega leta pa do ure in pol na dan. Pri mlajših otrocih je pomembno, da so pred zaslonom v spremstvu staršev, medtem ko je pri starejših bistven pogovor o aktivnostih na napravah, o pasteh in zlorabah na internetu. Ne uporabljajmo naprav za nagrajevanje ali kaznovanje otrok, saj jim na takšen način pripisujemo prevelik pomen. Zavedajmo se, da se otroci učijo na vsakem koraku. Tudi v domačem okolju nas budno spremljajo in od nas prevzemajo navade in vrednote. Pomembno je, da tudi sami uporabljamo naprave v zdravi meri in tako otrokom predstavljamo dober zgled. 

Pohvalimo jih 

Iskrena pohvala je zelo pomembna in vpliva na razvoj dobre samopodobe in občutka lastne vrednosti. Otroka pohvalimo, kadar vloži trud, da bi nekaj dosegel, pohvalimo način, ki ga je izbral, saj je bolj kot sam doseg cilja pomembna pot do njega. S tem spodbujamo njihovo iniciativnost, pogum in vztrajnost ter krepimo občutek, da zmorejo premagovati ovire. Pohvala je veliko boljša kot materialna nagrada.

Postavimo jasne meje

Pomemben del vzgoje, ki vpliva na razvoj otrokove osebnosti, moralnosti, vrednot in primernega vedenja, je postavljanje jasnih meja. Ker se pri otrocih občutek za to, kaj je prav in kaj ne, šele razvija, jim moramo to razložiti in pokazati. Meje naj ne bodo niti ohlapne niti pretoge. Predvsem je pomembno, da smo pri njih vztrajni in dosledni. V proces odločanja, sprejemanja družinskih pravil in določanja posledic ob njihovem kršenju, vključimo tudi otroke. Na takšen način se bodo počutili vključene in sprejete, hkrati pa bodo lažje upoštevali pravila, ki jih bodo do neke mere določili sami. Takšna vzgoja krepi otrokov občutek odgovornosti, pravičnosti in reda. Skušajmo se izogibati kaznovanju in se namesto kazni, raje odločimo za odvzem privilegija. Grajanje naj bo osredotočeno na otrokovo vedenje, ne na osebnost. Ne pozabimo, da je v določenih obdobjih avtoriteta nujno potrebna, saj otrok potrebuje za občutek varnosti in zaupanja omejitve in usmerjanje staršev.

Vzpostavimo jasno dnevno rutino

Rutina označuje jasne in predvidljive dejavnosti, ki otroku postavljajo strukturo vsakdana in nudijo občutek varnosti. Dnevna rutina otroke pomirja in jih navaja na red in disciplino. Zaradi tega je pomembno, da določimo urnik spanja, vstajanja, prehranjevanja in drugih aktivnosti. Koristno je, da določimo tudi domače zadolžitve, ki otroku dajejo občutek koristnosti, hkrati pa so še vedno obvladljive in ne trajajo predolgo. Pomembno je tudi, da konce tedna strukturiramo drugače in ne pozabimo na prostočasne dejavnosti.

Spodbujajmo čas za razmislek

Otrokom se pogosto mudi brez razloga in si ne vzamejo dovolj časa za razmislek. Zaradi impulzivnosti posledično naredijo nepotrebne napake, ki vplivajo tudi na njihov šolski uspeh. Pomagajmo jim učinkoviteje reševati probleme in zadrževati neustrezne odzive. Spodbujanje razmisleka in reševanja problemov z notranjim vpogledom je pomembna spretnost za kasnejše doseganje uspeha na akademskem področju in učinkovitega razreševanja težav na vseh življenjskih področjih.

Daljša opravila razdelimo na manjše dele, omogočimo jim dovolj časa in spodbujamo miselno fleksibilnost (igranje z različnimi idejami in rešitvami). Usmerjamo jih lahko preko besednih navodil in jim omogočimo zadostno mero priložnosti, da osvojene veščine vadijo. Pri tem se moramo kot odrasli zavedati svoje vloge mentorja, ki otroku nudi spodbude in povratne informacije, preko katerih postopoma dobi uvid v svoje vedenje in osvoji nove ter bolj učinkovite pristope delovanja.

Pomagajmo jim razviti učinkovito spoprijemanje z izzivi

Otrokom pomagajmo zdržati težke preizkušnje in ne podpirajmo ”bega”. Kadar pred problemom zbežijo, se tesnoba trenutno zmanjša, vendar je ob novem problemu še večja. Za zdrav razvoj je pomembno, da se otroci s težavami soočijo. Usmerimo jih v rešitev problema in jim pomagamo pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi. Pomembno je, da se ne prepuščajo skrbem, temveč se osredotočijo na stvari, na katere imajo vpliv. Skušajmo jim pojasniti, da so v življenju vzponi in padci in je tudi neuspeh pomemben del učenja. S tem jim pomagamo graditi odpornost na stres, vztrajnost in zaupanje vase. Posledično se naučijo prevzeti odgovornost in se ob prihodnjih težavah ne ustrašijo. Ob močni čustveni obremenitvi jim lahko pomagamo s sprostitvenimi tehnikami (npr. trebušno dihanje, vizualizacija varnega kraja…).

Spodbujajmo pozitivne stike s prijatelji

Prijateljstvo v času otroštva zori in otroci vedno večji pomen pripisujejo skupnim vrednotam, zaupanju, iskrenosti in pravičnosti med sovrstniki. Otroke spodbujajmo pri druženju s prijatelji, ki jim veliko pomenijo. Pomembno je, da se zavedajo, da je bolj kot število prijateljstev, pomembna kakovost odnosa. Skušajmo jim pojasniti, da je prijatelj nekdo, s katerim se dobro počutijo. Spodbujamo prijateljske odnose, ki našim otrokom omogočajo rast in pozitivno vplivajo na njihovo samopodobo. Naučimo jih, da so tudi spori in konflikti med prijatelji povsem običajni in jih lahko razrešijo s pogovorom. Vzpostavljanje in ohranjanje medosebnih odnosov vpliva na razvoj socialnih veščin in empatije in služi kot varovalni dejavnik za ohranjanje duševnega zdravja. 

Bodimo pozorni na spremembe v vedenju in šolskem uspehu

Večje spremembe v otrokovem vedenju in šolskem uspehu so navadno prvi alarm, ki nas opozarja, da se otrok sooča s težavami. Bodimo pozorni, če se običajno zgovorni in radovedni otroci pričnejo vesti povsem nasprotno (npr. zapiranje v sobo, pomanjkljiva komunikacija, razdražljivost, zaprtost vase). Otroci nekaterih stisk ne znajo ali ne zmorejo razrešiti sami, vendar si o njih ne upajo ali ne znajo spregovoriti. Spremembe v mišljenju in čustvovanju se kažejo v njihovem vedenju. Padec učnega uspeha je pogosto posledica večjih sprememb v družinskem okolju (npr. rojstvo novega člana) ali sprememb v mišljenju (stalno miselno ukvarjanje s težavo, pomanjkanje pozornosti in koncentracije) in čustvovanju (npr. tesnoba, strah). V takšnih primerih pomaga iskren pogovor, brez obsojanja in iskanja krivca. Kadar otroku ne znamo pomagati sami, je pomembno, da se obrnemo na strokovno pomoč, bodisi v šoli (svetovalna služba) ali zdravstvu.

Raznovrstne vsebine in napotke o tem kako lahko krepimo duševno zdravje predšolskih in šolajočih otrok najdete na spodnjih povezavah:Predšolski otrokVzgoja za zdravje za predšolske otroke in njihove staršeŠolski otrokVzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (šolarje)Portal Zdaj.net ponuja tudi koristne informacije in nasvete o aktualnih razmerah in skrbi za otroke.
Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje otrok in mladostnikovMreža virov pomoči v Sloveniji
• Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content