Krepitev duševnega zdravja po obdobjih

V mladostništvu

Duševno zdrav mladostnik se dobro počuti, ima pozitiven odnos do sebe in svoje okolice ter se učinkovito spoprijema z različnimi izzivi in šolskimi obveznostmi. Za duševno zdravje lahko tudi vsak mladostnik sam veliko stori, zato v nadaljevanju podajamo nekaj predlogov in nasvetov, s katerimi lahko ohranjamo dobro počutje. Pogosto namreč zadostujejo že majhne spremembe, saj vodijo k pomembnim rezultatom.


Nasveti mladostnikom

Poskrbimo za zdrav življenjski slog

Fizično in duševno zdravje sta prepletena in močno povezana, zato je pomembno, da poskrbimo za zdrav način življenja. Spanje je osnovna človekova potreba in osnova dobrega zdravja. Priporočljivo je, da spimo vsaj 8-10 ur na noč in da vzdržujemo enakomeren ritem spanja. Za dober spanec je pomembno, da smo telesno aktivni (zlasti v naravi) in smo čim manj izpostavljeni zaslonom elektronskih naprav. Če je le mogoče, skušajmo zagotoviti, da pred spanjem in v spalnem prostoru nismo izpostavljeni umetni svetlobi telefona, računalnika ali televizije. Dober spanec vpliva na boljše razpoloženje, učno uspešnost, odpornost na stres in pomembno vpliva na zdravje. Poleg spanja pa je ključnega pomena tudi zdrava prehrana. Poskrbimo za vsaj pet obrokov na dan, skušajmo jesti kakovostno in raznoliko. Zelenjavo in sadje skušajmo vključiti v glavne dnevne obroke ter omejimo uživanje sladkih pijač in vnos soli. Poleg tega poskrbimo za vsakodnevno gibanje, najdimo načine in oblike gibanja, telesne vadbe, ki so nam všeč. Še posebej koristno je gibanje na svežem zraku, saj še dodatno krepi našo odpornost.

Sprostimo se

Mladostništvo je obdobje mnogih sprememb, obdobje iskanja samega sebe, preizkušanja različnih možnosti, soočanja z izzivi v šoli in v prvih partnerskih odnosih. Pogosto smo preobremenjeni, saj skušamo obvladovati zahteve, ki jih pred nas postavlja okolje in tiste, ki si jih zastavljamo sami. Želimo si pravic odraslih, dolžnostim pa še nismo kos. Stres je normalen odziv na neobičajno situacijo, ki zmoti naše duševno ravnotežje. V določenih primerih nas stres motivira in spodbudi k večji produktivnosti. Pogosto pa stres negativno vpliva na naše razpoloženje, nas upočasni in lahko vodi v različne bolezni. Pomembno je, da se znamo sprostiti in preprečiti negativen vpliv stresa na naše počutje. Tehnike sproščanja so priročen način obvladovanja stresnih situacij, saj so preproste in dostopne vsem. Najbolj poznana je tehnika trebušnega dihanja, kjer dlani položimo na trebuh in opazujemo, kako ob vdihu dlan potuje navzgor, ob izdihu pa se spušča. Ob tem pazimo, da se ramena in prsni koš ne premikajo. Poznamo tudi tehniko postopnega mišičnega sproščanja, avtogeni trening, vajo čuječnosti, vizualizacije in druge. Predvsem pa je pomembno, da se o stvareh, ki nas obremenjujejo in so za nas zelo stresne, iskreno pogovorimo z našimi bližnjimi. Pogovor nudi razbremenitev, hkrati pa nam lahko bližnji pomagajo poiskati učinkovite rešitve iz okoliščin, ki so nam stres povzročile.

Pokažimo in izrazimo čustva

V mladostništvu je izrednega pomena, da smo v stiku s svojimi čustvi in jih tudi izrazimo. O čustvih se običajno lažje pogovarjamo s prijatelji kot s starši. Kadar se nam zdi, da nikomur ne moremo zaupati tega, kako se počutimo, s seboj nosimo veliko breme. Pomembno je, da to breme odložimo (npr. napišemo v dnevnik, se izrazimo preko risbe, ustvarjanja, pesmi…). Izražanje čustev nam omogoča videti problem z drugega zornega kota. Omogoča nam razbremenitev in olajšanje, lažje tudi pri sebi prepoznamo misli, ki so pripeljale do teh čustev. Z izražanjem čustev bolje razumemo sebe in druge, posledično pa se lažje soočamo z vsakdanjimi izzivi.

Ne pozabimo na druženje in prostočasne dejavnosti

V času mladostništva je pogosto v ospredju želja po uveljavljanju v družbi in odobravanju drugih. Želimo si biti sprejeti in ugajati, po drugi strani pa iščemo svoj lastni izraz. Zaradi želje po sprejetosti pri drugih ljudeh obstaja nevarnost, da izgubimo samega sebe. Ohranjajmo stik s seboj, s svojimi željami in cilji. V naši družbi so lahko tudi vrstniki, ki na nas negativno vplivajo, nas napeljujejo k neprimernemu vedenju in so nam slab zgled. Pomembno je, da se zavedamo, da prijateljstva za vsako ceno, ki so v nasprotju z našim bistvom in z našim vrednostnim sistemom, niso prava. Družimo se s prijatelji, katerim lahko zaupamo in se zato ob njih počutimo dobro. Prekinimo odnose z osebami, ki na nas negativno vplivajo in znižujejo našo samopodobo in samospoštovanje.

Poleg dobrih prijateljskih odnosov je pomembno, da odkrivamo svoje zmožnosti, sposobnosti, talente, strasti in interese. Vse to prispeva k pozitivnemu vrednotenju samega sebe. Če znamo kakovostno zapolniti svoj dan, če vemo, kaj nas veseli in katere dejavnosti so nam všeč,  živimo polno. Posledično se izognemo pastem današnjega časa, povezanih s pretirano uporabo socialnih omrežij in preženemo občutek, da zamujamo nekaj pomembnega, da se ostali bolj zabavajo ali živijo bolje kot mi. Prijatelji in dejavnosti, v katerih uživamo, bistveno prispevajo k dobremu počutju in predstavljajo dobro osnovo za duševno zdravje v prihodnosti. 

Držimo se dnevne rutine

Rutina ali red in izdelana struktura dneva nam dajeta občutek varnosti in predvidljivosti tudi v mladostništvu. Kadar vemo, kaj pričakovati, se nam zdi, da izzive lažje obvladujemo. Čez teden se skušajmo držati urnika spanja, prehranjevanja in ostalih obveznosti, med vikendi pa si lahko čas razporedimo drugače. Tudi šolske obveznosti se zdijo manj zahtevne, kadar vzpostavimo nek red. Postavimo si konkretne, merljive, dosegljive in smiselne cilje ter določimo, kako in kdaj jih želimo doseči. Kadar cilje razdelimo na več manjših delov, se zdijo lažji in jih dosežemo hitreje.

Soočimo se s problemom

Včasih se zdi, da je pred problemom najlažje pobegniti. Kadar zbežimo, se trenutna tesnoba sicer zmanjša, vendar je čez čas in ob pojavi dodatnega, novega problema veliko večja, težje obvladljiva in nas lahko zagrabi panika. Za zdrav razvoj je pomembno, da se s težavami soočimo. Namesto da se prepustimo negativnim čustvom, se raje usmerimo v iskanje možnih rešitev. Soočenje s problemom je pomembno, četudi nam kdaj spodleti. Ovire so del življenja, z njihovim premagovanjem se učimo prevzemanja odgovornosti, gradimo odpornost na stres, vztrajnost in zaupanje vase.

Izogibajmo se miselnim pastem

Naše misli vplivajo na to, kako se počutimo in kako se vedemo. V našem razmišljanju se lahko pojavi kopica napačnih predstav, zmotnih prepričanj, pogledov in zaključkov, katere samodejno vzamemo za resnične in nas obremenjujejo. Pomembno je, da se zavedamo, da misli niso dejstva. Misli odražajo naše razlage dogodka in pomen, ki mu ga pripisujemo, in so lahko drugačne od objektivnih dejstev. Kadar na neko situacijo pogledamo z drugega zornega kota, jo vidimo v drugačni luči, s tem pa se spremenijo tudi naše doživljanje, čustva in vedenje. Izogibajmo se nekoristnim načinom razmišljanja, kot je posploševanje (npr. vedno se mi dogajajo slabe stvari), črno-belo mišljenje (npr. testa nisem pisal/a 5, zato sem čista izguba), osredotočanje na negativne vidike (npr. zmagali smo na tekmi, ampak nisem zadel/a gola…) in prehitro zaključevanje (npr. ni me poklical/a nazaj, gotovo me ne mara…). Miselnim pastem se lahko izognemo tako, da jih preverjamo, ali držijo ali ne. Vprašajmo se, ali obstajajo dokazi, ki našega razmišljanja ne podpirajo, ali smo pomislili na druge možne razlage, ali smo že bili v takšni situaciji kdaj prej in kako se je končala, kaj bi rekli prijatelju, če bi razmišljal tako kot v danem primeru razmišljamo mi, kako je videti zadeva z drugega zornega kota, kaj je najhujše, kar se lahko zgodi. Ko nas prevzamejo obremenjujoče misli, si postavimo omenjena vprašanja in tako lahko ugotovimo, ali so te misli resnične ali ne, ter ali nam koristijo ali ne. Tako se bomo lažje znebili neresničnih ali nekoristnih misli, naše mišljenje bo postalo bolj realistično, prav tako se bo izboljšalo tudi naše počutje.

Več koristnih informacij in nasvetov za mladostnike:
• Veliko uporabnih vsebin se nahaja na portalu To sem jaz.
• Številne informacije mladim nudi portal Nisi okej? Povej naprej.
• Dodatni nasveti so na voljo na spletni strani NIJZ.

Poiščimo pomoč

Čeprav mladostniki pogosto mislimo, da lahko težave rešujemo sami, včasih potrebujemo pomoč starejših. Občasno je dovolj podpora staršev, včasih pa potrebujemo pomoč učiteljev, šolske svetovalne službe ali drugih strokovnjakov. Zavedajmo se, da se odrasli zaradi življenjskih izkušenj običajno učinkoviteje soočajo s problemi, poznajo večji nabor rešitev in nam lahko pomagajo. Kadar o težavah spregovorimo, lažje poiščemo rešitev zanje, in tako preprečimo, da bi negativno vplivale na naše duševno zdravje.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje otrok in mladostnikovMreža virov pomoči v Sloveniji
• Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski

Nasveti staršem mladostnikov

Nudimo jim ljubeče, sprejemajoče in varno okolje

Mladostništvo je čas največjih sprememb v človeškem telesu, čas nenehnih življenjskih, psihičnih in vseh mogočih izzivov in spopadanj z novostmi. Kljub temu, da mladostniki preizkušajo meje, nasprotujejo staršem in dajejo vtis, da vse zmorejo sami, še vedno potrebujejo varno, ljubeče in sprejemajoče okolje. Čeprav se zdi, da nas ne potrebujejo in smo jim zgolj in pogosto v napoto, vseeno želijo biti z naše strani sprejeti in razumljeni. Pomembno je, da jim pokažemo, da jih imamo radi, čeprav se morda ne strinjamo z njimi in oni ne z nami. Tako se bodo v družinskem okolju počutili varne. Z mladostniki skušajmo vzpostaviti odnos iskrenosti in odprtosti ter jim tako omogočiti, da se razvijejo v zdrave, zrele, odgovorne in zaupanja vredne osebe.

Postavimo in se dogovorimo za meje

Mladostniki gredo skozi obdobje raziskovanj in nasprotovanj avtoriteti, a kljub temu potrebujejo odraslo osebo, ki jim kaže pravo pot. S svojim vedenjem jim kažemo, kaj je sprejemljivo in česa ne dopuščamo. Prav je, da jim konkretno pojasnimo, kakšno je in kam vodi neželeno vedenje ter kakšne so možne posledice. Pojasnimo jim, da želimo, da se razvijejo v odgovorne mlade odrasle. Meje naj ne bodo ohlapne niti pretoge, vsakič znova jih postavimo glede na okoliščine, starost mladostnika in primernost pravila. Predvsem je pomembno, da se o njih pogovorimo, da z mladostnikom dosežemo dogovor in da za svojo odločitvijo stojimo in smo hkrati tudi sami zgled. V proces odločanja, sprejemanja družinskih pravil in določanja posledic kršenja, lahko vključimo tudi mladostnike. Spodbujajmo jih k izražanju svojih čustev, mnenj in pogledov ter jih vključujmo v družinske pogovore in odločitve. Omogočimo jim možnost izbire med različnimi pravili, da dobijo možnost nadzora in vplivanja na situacijo. Na takšen način se bodo počutili vključene in sprejete, hkrati pa bodo lažje upoštevali pravila, saj jih bodo do neke mere določili sami. Izogibajmo se kaznovanju in se namesto tega raje odločimo za odvzem katerega od privilegijev. Močna čustva, ki se morda sprožijo v nas, ko mladostnik preizkuša postavljene meje, skušajmo obvladati in jih ne prenašajmo na mladostnika. Kritika naj bo osredotočena na konkretno neustrezno vedenje mladostnika, ne na njegove osebnostne značilnosti. Ne pozabimo, da je tudi v obdobju mladostništva avtoriteta nepogrešljiva, saj mladostniki potrebujejo jasne meje in usmeritve s strani staršev, ki jim dajejo večji občutek varnosti.

Pohvalimo jih

Pohvala je tudi v času mladostništva zelo pomembna. Čeprav je to čas, ko mladi želijo biti samostojni in pogosto dajejo vtis, da so jim mnenja in napotki staršev odveč, so istočasno pogosto v dvomih, negotovi in zmedeni. Pohvala jim pomaga pri razvoju zdrave samopodobe, samospoštovanja in lastne vrednosti, hkrati pa spodbuja njihovo notranjo motivacijo, zaupanje vase, ponos, pogum, vztrajnost, iniciativnost in občutek kompetentnosti. Učinkovita pohvala ne ustvarja pritiska, da morajo biti najboljši, popolni ali da je neuspeh poraz, temveč jim pomaga pri zavedanju, v čem so dobri ter jih spodbuja, da se lahko z učenjem, vztrajnostjo in trudom izboljšujejo tudi na področjih, ki za njih predstavljajo izziv.

Dogovorimo se o domačih obveznostih

Mladostništvo je tudi priprava na samostojno odraslo življenje, zato naj mladostniki prevzamejo del domačih opravil (npr. naj odnesejo smeti, posesajo, pomijejo posodo, operejo perilo…). S tem krepimo pozitiven odnos do dela, razvijamo odgovornost in mladostnikom omogočamo, da vzpostavljajo enakopraven odnos z odraslimi. Razumevanje, da življenje prinese tudi manj prijetne obveznosti, je dobra popotnica za naprej. V prihodnosti se bodo na delovnem mestu ali v partnerskem odnosu lažje soočali s težavami in z neprijetnimi zadolžitvami in bodo bolj odporni na stres.

Poskrbimo za odprto in iskreno komunikacijo

Tudi če se zdi, da mladostniki za pogovor bolj potrebujejo prijatelje, jim naše mnenje veliko pomeni. V odprtem pogovoru si bodo mladostniki upali izraziti skrbi, vprašati za nasvet in se odkrito pogovoriti o dilemah. Pomembno je, da smo v pogovoru sočutni, da ne obsojamo, pametujemo ali kritiziramo. Priznavajmo in sprejmimo njihova čustva, tudi kadar se nam zdijo njihovi problemi majhni in nepomembni. Pogosto ne bomo vedeli, kaj odgovoriti, a odgovor največkrat niti ni potreben. Dovolj je, da vedo, da smo tam za njih, da nam je mar zanje, da jih slišimo, razumemo in imamo radi, takšne kot so. V takšnem odnosu si bodo mladostniki upali biti iskreni in pravočasno prositi za pomoč. S pogovorom bomo lažje reševali konflikte, gradili obojestransko zaupanje in ohranjali dobre medsebojne odnos

Dogovorimo se o uporabi sodobnih tehnologij in bodimo dosledni pri upoštevanju dogovorov

Mladostniki ogromno in vedno več časa preživijo pred elektronskimi zasloni, saj jim splet ponuja hitro in enostavno priložnost druženja in zabave. Prekomerna uporaba zaslonov lahko vodi v zasvojenost, ki se kaže predvsem kot močan čustven odziv v primeru odvzema naprave ali onemogočenega dostopa do spleta. Prekomerna izpostavljenost je povezana z razvojem motenj razpoloženja, spanja, pozornosti, hranjenja in drugimi težavami v duševnem zdravju.

Nove smernice narekujejo, naj mladostniki od trinajstega do osemnajstega leta pred zasloni preživijo do dve uri na dan. Pomembno je, da se z njimi pogovorimo o vsebinah in aktivnostih na elektronskih napravah, o pasteh in zlorabah na internetu. Ne povezujmo uporabe z nagrado ali kaznijo, saj na takšen način pripisujemo vsebinam in aktivnostim na elektronskih napravah prevelik pomen. Zavedajmo se, da se mladostniki učijo na vsakem koraku. Tudi v domačem okolju nas budno spremljajo in od nas prevzemajo navade in vrednote. Pomembno je, da tudi sami omejimo uporabo naprav in tako mladostnikom predstavljamo dober zgled.

Več koristnih informacij in nasvetov za starše oz. skrbnike:
Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (šolarje)
Vsebine za mladostnike in starše
Portal Zdaj.net ponuja raznovrstne vsebine in napotke o tem kako lahko krepimo duševno zdravje mladostnikov.
• Dodatni nasveti so na voljo na spletni strani NIJZ.

Bodimo pozorni na spremembe v vedenju in šolskem uspehu

Mladostniki gredo skozi različna obdobja razvoja, zato pride do sprememb tudi v njihovem vedenju. Večje spremembe v vedenju (in šolskem uspehu) pa nas opozarjajo, da se mladostnik sooča s težavami. Bodimo pozorni, če se zgovorni in radovedni mladostniki pričnejo vesti drugače kot običajno (npr. zapiranje v sobo, pomanjkljiva komunikacija, razdražljivost, zaprtost vase). Mladostniki nekaterih stisk ne znajo razrešiti sami, vendar si o tem ne upajo spregovoriti. Spremembe v mišljenju in čustvovanju pa se vseeno odražajo v njihovem vedenju. Padec učnega uspeha je pogosto lahko posledica večjih sprememb v družinskem okolju (npr. selitev, ločitev, nov družinski član) ali sprememb v mišljenju (stalno ukvarjanje s težavo, pomanjkanje pozornosti in koncentracije) in čustvovanju (doživljanje tesnobe, strah pred neuspehom). V takšnih primerih pomaga iskren pogovor, brez obsojanja in iskanja krivca. Kadar mladostniku ne znamo pomagati sami, je pomembno, da se obrnemo na strokovno pomoč v šoli (svetovalna služba) ali zdravstvu.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje otrok in mladostnikovMreža virov pomoči v Sloveniji
• Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content