Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Digitalne tehnologije imajo pomembno vlogo v našem življenju in lahko vplivajo na naše duševno zdravje

Digitalne tehnologije imajo pomembno vlogo v našem življenju in lahko vplivajo na naše duševno zdravje

Uporaba digitalnih naprav je v zadnjih desetletjih močno narasla, tako v Sloveniji kot po svetu. Vse cenejši in enostavnejši dostop do pametnih telefonov in internetne povezave nam omogoča neprekinjen stik z digitalnim svetom. V vsakem trenutku nam je na voljo nešteto privlačnih vsebin o skoraj katerikoli temi, najboljši filmi in knjige, v vsakem trenutku lahko stopamo v stik z ljudmi na drugem koncu sveta in spremljamo njihovo življenje ali se potopimo v katerega izmed vse bolj realističnih virtualnih svetov sodobnih videoiger. Mnoge digitalne tehnologije nam služijo kot platforme za zabavo, sprostitev ali ustvarjanje in nam omogočajo večjo delovno učinkovitost ter informiranost.


Ob vseh omenjenih prednostih digitalnih tehnologij je povsem razumljivo, da se je pri mnogih izmed nas uporaba digitalnih naprav v zadnjih letih močno povečala, k čemur je še dodatno prispevala epidemija COVID-19. Mnogim izmed nas se ob tem porajajo vprašanja kot so; kje je meja zdrave uporabe digitalnih naprav, kakšne posledice ima digitalna preobremenjenost, katere spletne vsebine so potencialno škodljive in kako uravnotežiti uporabo zaslonov z ostalimi dejavnostmi.

Zdrava raba tehnologije

K zdravi in uravnoteženi rabi digitalnih naprav lahko v pomembni meri prispevamo sami. Četudi nam naše digitalne navade še ne povzročajo večjih težav v vsakdanjem delovanju, bo za mnoge izmed nas koristno, da sledimo priporočilom za zdravo rabo tehnologije. Tako bomo karseda učinkovito omejili potencialne škodljive učinke digitalnih naprav in poskrbeli, da tehnologija služi nam in ne obratno. Kaj pa v resnici pomeni zdrava raba tehnologije?

Kakovostne spletne vsebine

Ko uporabljamo internet, poskušajmo prepoznati in uporabljati kakovostne spletne vsebine. Takšne, ki nimajo pretiranih vizualnih ali zvočnih učinkov, nas izobražujejo ali informirajo, spodbujajo našo kreativnost, domišljijo, aktivno sodelovanje in razvoj določenih sposobnosti. Dobre spletne vsebine nimajo pretirano negativnega tona, spoštujejo našo zasebnost in ne vsebujejo elementov zasvajanja, npr. avtomatsko predvajanje naslednjega posnetka, funkcija neskončnega drsenja (»scrolling«), vsiljivo pošiljanje obvestil, prilagajanje prikazanih vsebin na podlagi uporabnikovih podatkov ipd.

Namenska raba digitalnih tehnologij

Digitalne tehnologije uporabljajmo namensko. Izogibajmo se rutinskemu preverjanju obvestil na telefonu in uporabi digitalnih naprav iz dolgčasa. Ob začetku uporabe naprave jasno določimo, s kakšnim ciljem tokrat napravo uporabljamo. Obvestila svojih digitalnih naprav med delovnim časom in spanjem utišajmo – tako bomo naprave uporabljali zgolj takrat, ko jim bomo sami odmerili svoj prosti čas.

Osredotočenost na zdrave navade

Svoje dneve načrtujmo tako, da bo vsak dan zapolnjen z dejavnostmi, ki so za nas najpomembnejše. Namesto, da se osredotočamo na zmanjševanje našega časa na napravah, se osredotočimo na to, da bo vsak naš dan vseboval dovolj časa za spanje, čas za delovno produktivnost, čas za družino in prijatelje, čas za telesno aktivnost, čas za higieno in prehranjevanje ter čas za interesne dejavnosti, ki nas veselijo. Če bodo te dejavnosti naša prioriteta, bomo zaznali spontano zmanjšanje zatekanja k digitalnim napravam in jih večinsko uporabljali kot podporo našim prioritetnim dejavnostim.

Spremljanje časa za zasloni

Spremljajmo čas, ki ga preživimo za zasloni. Pametni telefoni omogočajo spremljanje dnevnega časa uporabe, tako telefona na splošno kot posameznih aplikacij, s funkcijo Digitalno dobro počutje (Android) oziroma Čas zaslona (iOS). Brezplačne aplikacije z isto funkcionalnostjo najdete tudi za računalnike, tablice ali druge naprave. Če zaznate pretirano uporabo določene aplikacije je priporočljivo, da si otežite dostop do nje (npr. odstranite bližnjico, se izpišete iz računa, ali aplikacijo izbrišete in jo nazaj namestite, ko jo zares potrebujete). Nazadnje so koristna tudi opozorila ob dnevnem prekoračenju časovnega limita uporabe določene aplikacije ali naprave, ali onemogočen dostop do določene spletne strani do naslednjega dne. 

Družinska pravila uporabe naprav

Postavite družinska pravila uporabe digitalnih naprav. Priporočamo določitev ure, po kateri vsi člani gospodinjstva naprave ugasnejo, postelja naj bo prostor brez zaslonov, skupni obroki so priložnost za druženje brez zaslonov, televizija naj ne bo vklopljena za ozadje, po koncu uporabe naj se naprave ugasnejo, po enourni uporabi naprave si vzamemo odmor ipd. Družinski načrt uporabe lahko naredite na naslednji povezavi.

Posledice prekomerne rabe digitalnih naprav

Zaradi novosti področja morebitni škodljivi učinki prekomerne rabe digitalnih naprav še niso zanesljivo dokazani, čeprav se nakazuje njihov obstoj. Predvsem pri najmlajših se prekomerna raba tehnologije povezuje z zaostanki na področju socialnega, gibalnega in čustvenega razvoja.

Prekomerna raba digitalnih naprav pa ima lahko enega ali več neželenih učinkov za posameznika tudi v odraslosti:

Digitalna zasvojenost

V mladostništvu in odraslosti lahko prekomerna uporaba digitalnih naprav sčasoma preraste v (nekemično oziroma vedenjsko) zasvojenost. O vedenjski zasvojenosti govorimo takrat, ko posameznik z določenim vedenjem (npr. igranjem videoiger) ne zmore prenehati kljub zavedanju, da mu to vedenje škodi. To vedenje prevzame središčno vlogo v njegovem življenju in postane prioriteta pred drugimi pomembnimi življenjskimi področji, kot so šola, delo, družina, prijatelji in interesne dejavnosti. Vzorci zasvojenosti se lahko pojavijo tudi ob različnih oblikah rabe interneta kot so igranje videoiger, uporaba družbenih omrežij, spletno nakupovanje, spletne igre na srečo, spletna pornografija ali pridobivanje informacij na spletu. Digitalna zasvojenost je po svojem učinku lahko enako škodljiva kot zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi (drogami).

Spodaj navajamo nekaj opozorilnih znakov, ki lahko nakazujejo na digitalno zasvojenost:

  • Poraba večine svojega prostega časa za določeno spletno aktivnost
  • Nenehno razmišljanje o spletni aktivnosti
  • Nezmožnost nadziranja ali prenehanja spletne aktivnosti
  • Negativna čustvena reakcija ob nezmožnosti dostopa do spletne aktivnosti
  • Izguba zanimanja za prejšnje hobije in prostočasne dejavnosti
  • Ogrožanje svojega učnega uspeha ali dela zaradi spletne aktivnosti
  • Izguba pomembnega odnosa zaradi spletne aktivnosti
  • Uporaba spletne aktivnosti za razbremenitev svojega negativnega razpoloženja

Če si katerega od zgornjih opozorilnih znakov prepoznal pri sebi ali pri svojem bližnjem, si natančno preberi nasvete in usmeritve v nadaljevanju besedila.

Kako si lahko pomagam?

V kolikor čutiš, da ti pretirana raba digitalnih naprav povzroča stisko in škodljivo učinkuje na pomembna področja tvojega življenja (npr. na tvoje delo, zdravje ali odnose z družino), je zelo pomembno, da o tem spregovoriš in si poiščeš pomoč. O svojih težavah lahko spregovoriš z osebnim zdravnikom, ki ti bo svetoval in te po potrebi napotil k ustreznim strokovnjakom. Obrneš se lahko tudi na najbližji Center za duševno zdravje , kjer deluje skupina strokovnjakov s področja duševnega zdravja. Pogosto je koristno tudi, da svoje težave zaupaš kateremu od svojih bližnjih ali prijateljev, ki ti lahko nudijo oporo v tvojem domačem okolju in pri vsakodnevnih dejavnostih.

Nazadnje pa so ti lahko v pomoč tudi nekatere nevladne organizacije, ki nudijo pomoč prav na področju digitalne zasvojenosti:

Kako pomagati drugemu?

Ko prepoznamo, da nekdo od naših bližnjih pogosto uporablja digitalne naprave, se najprej vprašajmo, če ta oseba zares potrebuje našo pomoč. Tudi če nekdo za računalnikom redno preživi večji del svojega dneva, to še ne pomeni, da je digitalno zasvojen ali da doživlja kakršnokoli stisko. Če presodimo, da ima posameznik težave z uravnavanjem lastne uporabe digitalnih naprav in da problematika močno posega na druga pomembna življenjska področja, priporočamo, da se z njim najprej pogovorimo. Naš pristop naj bo razumevajoč in brez kakršnegakoli obsojanja in vzbujanja krivde. Naši morebitni predsodki in pretirana kritičnost lahko osebi zgolj škoduje in poslabša naš odnos z njo. Izrazimo našo skrb in osebo vprašamo, če in kako ji lahko pomagamo. Pozanimajmo se o njenih digitalnih aktivnostih in o tem, na katere njene potrebe te aktivnosti odgovarjajo (npr. potreba po druženju, premagovanju izzivov, svobodnem odločanju itd.). Skupaj z osebo lahko načrtujemo, kako iste potrebe zadovoljiti z drugimi dejavnostmi, ki osebo veselijo. Koristno je tudi, da se o tematiki informiramo, npr. preko zanesljivih virov informacij na spletu.

Če kljub vaši pomoči težave pri osebi vztrajajo, priporočamo, da se posvetuje s strokovnjakom. Osebo lahko usmerite tudi na katerega od virov pomoči, ki so zapisani v razdelku Kako si lahko pomagam?

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content