Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kako si

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kako si

Raziskave zadnjega desetletja so povzročile pravo revolucijo v dojemanju različnih vplivov na duševno zdravje, delovanje možganov in centralnega živčnega sistema v povezavi z delovanjem črevesja, ki je celo dobilo nadimek »naši drugi možgani«. Ta prispevek skuša  povzeti, kako zdravje oz. ravnovesje črevesne mikrobiote, skupne populacije mikroorganizmov v človeškem črevesju, vpliva na naše duševno počutje in kako lahko tudi s prehrano in prehranskim slogom vplivamo na izboljšanje ali poslabšanje različnih težav v duševnem zdravju.

Kraljevska pot med zgornjimi in spodnjimi možgani

Med »obojimi možgani« potuje zelo prometna »avtocesta«, ki ji strokovno rečemo možgansko-črevesna os. Ta povezava je dvosmerna: možgani svoje informacije  po njej neposredno pošiljajo v črevesje, črevesna mikrobiota pa neposredno odgovarja ali pošilja nove informacije možganom.1Komunikacija natančneje poteka preko treh poti: nevronske, enodkrine (žleze z notranjim izločanjem) in imunoregulatorne (uravnavanje imunskega odziva) – centralni živčni sistem neposredno vpliva na sestavo in delovanje črevesne mikrobiote, skozi avtonomni živčni sistem pa posredno preko uravnavanja gibanja in prehodnosti prebavne poti.13

Ker je mikrobiom, tj skupek vseh genov v črevesnih mikroorganizmih, nekaj, s čimer pridemo že na svet, ker ima svojo fiziologijo in patologijo in ker spremembe v njem vplivajo na celotno zdravje, lahko o njem govorimo kot o samostojnem telesnem organu.12 Mikrobiota je poleg tega pravi »svet v malem«: pri odrasli osebi povprečne teže (70 kg) jo namreč sestavlja preko 100 bilijard različnih mikroorganizmov, ki tehtajo približno 2 kg. Samo v tej količini bakterij je od 150 do 200-krat več genov kot v vseh človekovih lastnih celicah skupaj! 1, 11

Naš celotni genom je skoraj v celoti (vsaj 99 odstotkov) sestavljen iz genov mikroorganizmov.1 Malo za šalo, malo zares: ko torej rečemo, da smo potrti, anksiozni, depresivni – ali zadovoljni in optimistični – se to dogaja mikroorganizmom, ki nas naseljujejo.  Prav zato velja v primeru težav v duševnem zdravju poleg psihosocialnih intervencij namenjati več pozornosti tudi njim.

Kaj se zgodi, ko se ravnovesje mikrobiote poruši

Neravnovesje mikrobiote se danes povezuje š številnimi civilizacijskimi kroničnimi boleznimi, med katerimi so debelost, sladkorna bolezen, alergije, rak, nevrodegenerativne bolezni itd. Vse bolj pa je očitna tudi vzročna povezava tega neravnovesja z duševnim zdravjem.

Pri osebah z depresijo so med drugim odkrili specifične vzorce prisotnosti določenih tipov sevov bakterij2, ne pa pri osebah brez te bolezni, zaradi katere po podatkih WHO10 v svetu trpi približno 5 odstotkov odraslih ljudi.

Bakterije v črevesju poleg prebavljanja hrane proizvajajo in tvorijo tudi večino tistih živčnih prenašalcev ali nevrotransmiterjev, ki uravnavajo naše duševno počutje – nevromodulatorjev. Niso pa vse bakterije v črevesju enake – nekatere so sposobne ravnovesje skupnega delovanja tudi povsem porušiti. Posledice dlje trajajočega neravnovesja lahko občutimo kot različne bolezni, saj se zaradi tega sprožijo vnetni procesi v centralnem živčnem sistemu.3

Eden od zelo pomembnih »razpoloženjskih« nevrotransmitorjev je serotonin, ki pomaga regulirati spanje, apetit, razpoloženje in bolečine. Kar okoli 95 odstotkov ga nastane v prebavnem traktu, ki je obložen s stotinami milijonov nevronov, zato bi lahko dejali, da je prebavni sistem naš glavni usmerjevalec čustev. Delovanje teh nevronov je pri zdravem človeku pod vplivom več milijard »dobrih« bakterij, ki predstavljajo ščit pred »slabimi sorodnicami« in toksini. Preprečujejo nastajanje vnetnih procesov, izboljšujejo absorpcijo hranil iz hrane in aktivirajo »možgansko-črevesno avtocesto«.7

Prehranski slog kot antidepresiv?

Študije, ki so med seboj primerjale t. i. tradicionalne prehranske sloge (npr. mediteranski in japonski) s tipičnim »zahodnjaškim« slogom, kažejo na 25 do 35 odstotkov nižje tveganje za depresijo pri populacijah, ki se prehranjujejo tradicionalno. Zelo verjeten vzrok za to je za to prehrano značilna velika količina sadja, zelenjave, nepredelanih žitaric, rib in morske hrane ter zmerna količina mesa in mlečnih izdelkov. Hkrati skoraj ne vključuje visoko procesiranih in rafiniranih živil ter enostavnih sladkorjev, ki pa so mnogo bolj značilni za tipično zahodnjaško dieto. Neprocesirana živila so pogosto tudi fermentirana, kar jih uvršča med naravne probiotike.7

Črevesna mikrobiota pomembno vpliva že na sam razvoj centralnega živčnega sistema ter s tem na ravnovesje med duševnim zdravjem in boleznimi.4 Čeprav je zdravo mikrobioto težko konkretno opredeliti, na splošno velja, da jo odraža visoka raznovrstnost, številčnost in odpornost na neugodne okoliščine (npr. sposobnost okrevanja po terapiji z antibiotiki).1

Zadostna raznovrstnost mikrobiote je v veliki meri prav posledica tradicionalnih prehranskih slogov, ki torej pomagajo ohranjati mikrobiotsko ravnovesje in zadostno število protivnetnih bakterij, s tem pa preprečujejo vnetne procese v telesu, ki med drugim vodijo v depresijo, anksioznost, razpoloženjske motnje ter spremembe v cirkadianem ritmu. Novejše raziskave kažejo celo, da črevesni mikrobiom vpliva tudi na avtizem, shizofrenijo in Parkinsonovo bolezen.8,9

Kako lahko skrbimo za svojo črevesno mikrobito

Vsak od nas ima povsem unikaten mikrobiom in tudi unikatno črevesno mikrobioto, na katero vplivajo številni neposredni in posredni dejavniki. Med slednje prištevamo dednost, anatomske lastnosti našega črevesja, gestacijsko dobo, način rojstva (»naravni« porod ali carski rez) in staranje. Med dejavnike, na katere imamo več vpliva, pa predvsem spadajo metode prehranjevanja v zgodnjem otroštvu (dojenje in metode uvajanja trde hrane naprej), različna zdravila, okolje, v katerem živimo, življenjski slog, kultura, v kateri živimo, način prehranjevanja ter telesna teža.1

Za samo raznolikost mikrobiote in posledično zadostno količino »dobrih« bakterij se tako priporoča uživanje 1,2,6:

o	dovolj vlaknin, ki jih bakterije lahko uporabijo (stročnice, gomoljnice, čebula, česen, banane, artičoke, čičerika),
o	probiotičnih živil (jogurt, kefir, kislo mleko),
o	rastlinskih in živalskih beljakovin v ustreznem razmerju,
o	hrane, bogate z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami (semena, ribe, avokado, oreščke, rastlinska olja z izjemo kokosovega in palminega olja)
o	zadosti mineralov in vitaminov iz različnih rastlinskih in živalskih virov,
o	rednih obrokov,
o	dovolj tekočine,
o	čim manj sladkorja in alkohola,
o	zmerne količine poživil (kofeina in teina).

Znanstveniki že govorijo tudi o t. i. psihobiotikih, skupinah probiotiokov, ki še posebej pomagajo pri izboljšanju stanj nekaterih duševnih motenj oz. bolezni, zlasti depresije in anksioznosti.5 Hkrati se zaradi posledic vpliva mikro in makrohranil na duševno zdravje vse bolj uveljavlja nova veja psihiatrije, to je t. i. prehranska psihiatrija.13

Seveda pa, če smo sočasno izpostavljeni hudemu ali dlje trajajočemu negativnemu stresu, neizpolnjujočim medosebnim odnosom, občutkom osamljenosti, telesni neaktivnosti, onesnaženemu bivanjskemu okolju, nas zgolj ustrezna prehrana in še tako zdrava dieta ne moreta obvarovati pred posledicami negativnih psihosocialnih ali socioekonomskih dejavnikov. Vsako stisko, težavo ali bolezen je potrebno reševati celostno, kar velja tudi za varovanje in krepitev zdravja, telesnega in duševnega.

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. soc. ped.

Viri:

  1. About Gut Microbiota. Gut Microbiota 4 Health. Pridobljeno s: https://www.gutmicrobiotaforhealth.com/about-gut-microbiota-info/
  2. Distinct Microbiome And Metabilites Linked With Depression. The Scientist (2020). Pridobljeno s: https://www.the-scientist.com/news-opinion/distinct-microbiome-and-metabolites-linked-with-depression-68249?utm_content=148601385&utm_medium=social&utm_source=facebook&hss_channel=fbp-212009668822281&fbclid=IwAR1Ei1279tdA_C5wBjtezU3VHY_6yC6Tsx14YpdRWAVtAIgvB98BBmaim1w
  3. Strandwitz P (2018). Neurotransmitter modulation by the gut microbiota. Brain research, 1693(Pt B), 128–133. Pridobljeno s:  https://doi.org/10.1016/j.brainres.2018.03.015
  4. Sharon, G., Sampson, T. R., Geschwind, D. H., & Mazmanian, S. K. (2016). The Central Nervous System and the Gut Microbiome. Cell, 167(4), 915–932. https://doi.org/10.1016/j.cell.2016.10.027
  5. Campbell K (2017). Psychobiotics, gut biomarkers, and the future of mental health. Gut Microbiota 4 Health. Pridobljeno s: https://www.gutmicrobiotaforhealth.com/psychobiotics-gut-biomarkers-future-mental-health/?search=mental%20health
  6. Vpliv prehrane na duševno zdravje. Varnost, zdravje, delo (2020). Pridobljeno s: https://www.evzd.si/wp-content/uploads/2020/10/Clanek_dusevno-zdravje_26.8.2020_F.pdf
  7. Selhub E (2020). Nutritional psychiatry: Your brain on food. Harvarda Helath Publishing. Pridobljeno s: https://www.health.harvard.edu/blog/nutritional-psychiatry-your-brain-on-food-201511168626
  8. Fer S (2021). Mental health And Your Gut Microbiome. NeuroPseynce. Pridobljeno s: https://neuropsyence.net/2021/08/29/mental-health-and-your-gut-microbiome/?fbclid=IwAR0N0zIlI3soC0FaElrGpucgSMSw8dRTq8oSDTMq2DOLo8sPJaswDE7ZnHc
  9. Nikolova VL, Hall MRB, Hall LJ, Cleare AJ, Stone JM, Young AH. Perturbations in Gut Microbiota Composition in Psychiatric Disorders: A Review and Meta-analysis. JAMA Psychiatry. 2021;78(12):1343–1354. doi:10.1001/jamapsychiatry.2021.2573. Pridobljeno s: https://jamanetwork.com/journals/jamapsychiatry/fullarticle/2784328?utm_campaign=articlePDF&utm_medium=articlePDFlink&utm_source=articlePDF&utm_content=jamapsychiatry.2021.2573
  10. Institute of Health Metrics and Evaluation. Global Health Data Exchange (GHDx).  http://ghdx.healthdata.org/gbd-results-tool?params=gbd-api-2019-permalink/d780dffbe8a381b25e1416884959e88b. Pridobljeno s: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/depression
  11. Ferranti EP, Dunbar SB, Dunlop AL, Corwin EJ. 20 things you didn’t know about the human gut microbiome. J Cardiovasc Nurs. 2014;29(6):479-481. doi:10.1097/JCN.0000000000000166. Pridobljeno s: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4191858/
  12. Baquero F, Nombela C. The microbiome as a human organ. Clin Microbiol Infect. 2012 Jul;18 Suppl 4:2-4. doi: 10.1111/j.1469-0691.2012.03916.x. PMID: 22647038.
  13. Horn J, Mayer DE, Chen S, Mayer EA. Role of diet and its effects on the gut microbiome in the pathophysiology of mental disorders. Transl Psychiatry. 2022 Apr 20;12(1):164. doi: 10.1038/s41398-022-01922-0. PMID: 35443740; PMCID: PMC9021202.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content