Kako krepiti duševno zdravje starejših in kako ukrepati, ko se zalomi?
Starejše osebe (65 let in več) so z vidika telesnega in duševnega zdravja še posebej ranljiva skupina, saj je zanje značilna večja obolevnost kot pri mlajših generacijah. S starostjo načeloma upadata telesna in mentalna zmogljivost, spremeni se doživljanje samega sebe (samopodoba), pojavijo se lahko različne telesne oviranosti, kronične bolezni in/ali duševne težave. To pa še ne pomeni, da so duševne bolezni in težave neizogibni del staranja. Kako se bo proces staranja odvijal pri vsakem posamezniku, je odvisno od njegovih prirojenih genetskih značilnosti. Po drugi strani pa lahko z zdravim življenjskim slogom upočasnimo staranje in s tem tudi negativne posledice za zdravje in počutje. Pri krepitvi in ohranjanju duševnega zdravja nam lahko pomaga: redno gibanje, zdravo prehranjevanje, kakovosten spanec, skrb za dobro počutje, dobri medosebni odnosi in vključenost v družbo.

Ne glede na to, da pri nekaterih tečejo procesi staranja hitreje oziroma počasneje kot pri drugih, lahko izpostavimo tri vodila za uspešno staranje:
• preprečevanje bolezni in nezmožnosti
• krepitev psihične (mentalne) in telesne dejavnosti ter
• aktivno sodelovanje v skupnosti.
Povsem normalno je, da so starejši kdaj žalostni, brez življenjske energije in brez volje do vsakodnevnih opravil. Če so ti občutki kratkotrajni in izzvenijo sami od sebe, niso zaskrbljujoči. Če pa takšni občutki trajajo dlje časa, če se pojavijo brez očitnega razloga, če vplivajo na odnose z bližnjimi in zmanjšujejo kakovost življenja starejših, je to lahko znak težav v duševnem zdravju. Napačno je prepričanje, da so nekatere duševne bolezni (npr. tesnoba, depresija, demenca, zasvojenost) pričakovani del staranja in kot takšni ne potrebujejo obravnave.
Večina duševnih težav in motenj nastaja postopoma. Najpogosteje sami ne opazimo prvih majhnih sprememb v čustvovanju, mišljenju, vedenju in telesnih znakih, zato lahko svojci in drugi le s celostnim opazovanjem ugotovijo, da se s starejšo osebo nekaj dogaja. Te težave se običajno prepletajo in vplivajo na celotno življenje starejše osebe.
Starejši pogosto poročajo le o telesnih bolečinah in fizičnih znakih bolezni, ki pa za seboj nemalokrat skrivajo tudi težave v duševnem zdravju. Le-te so pogosto spregledane, prepoznavanje pa je izredno zahtevno, saj se navadno prepletajo z drugimi težavami.
Da bi starejši dobili ustrezno strokovno pomoč, je pomembno, da bližnji pravočasno opazijo spremembe (prve znake). Prav tako je pomembno, da se ustrezno informirajo o tem, kje lahko poiščejo pomoč.
V ta namen je v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, nastala knjižica “Kako krepiti duševno zdravje starejših in kako ukrepati, ko se zalomi?”. Bralcu nudi informacije o tem, kaj je duševno zdravje starejših, kaj pomeni aktivno staranje, kako prepoznati vedenjske, čustvene, miselne in telesne znake težav v duševnem zdravju starejših ter kje poiskati pomoč, ko je ta potrebna.
Vabljeni k ogledu knjižice na spodnji povezavi!