Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Odkrivanje in uporaba svojih močnih področij – virov moči

Odkrivanje in uporaba svojih močnih področij – virov moči

Vsak človek je edinstven splet različnih lastnosti, vrlin, veščin in znanj, po katerih se odlikuje in razlikuje od drugih ljudi. Tekom življenja smo na podlagi izkušenj osvojili določena znanja ter spretnosti, ki jih lahko uporabljamo z namenom, da si poenostavimo vsakdan. Vsak ima svoja lastna močna področja, ki mu pri soočanju z izzivi in težavami predstavljajo vire moči za njihovo razreševanje in premagovanje. Med ljudmi pa se ti viri moči razlikujejo, saj nihče izmed nas ni dober v čisto vsem. Naše kapacitete za delovanje so omejene in ne moremo obvladati vsega, četudi bi si želeli. Zaradi tega je običajno, da smo na določenih področjih šibkejši kot na drugih, kar pa nas nikakor ne opredeljuje kot nesposobne osebe.


Kaj so viri moči?

Viri moči oz. močna področja vsakega posameznika predstavljajo pridobljena znanja (npr. kdaj posaditi določene sadike, kako delujejo gospodinjski aparati), veščine (npr. kako pripraviti okusen obrok, kako zamenjati gumo na vozilu) ali naše pozitivne osebnostne lastnosti oz. vrline (npr. sočutje, pogum, vztrajnost, ustvarjalnost, poštenost). S temi pozitivnimi lastnostmi smo se lahko rodili ali pa jih pridobili tekom življenja.

Za lažjo predstavo si vrline lahko predstavljamo kot nekaj kar:

  1. Predstavlja velik del naše osebnosti oz. nas po njih prepoznajo drugi,
  2. Izvajamo brez večjega truda oz. je za nas nekaj »naravnega«,
  3. Nas motivira in navdaja z zanosom.

Uporabnost naših vrlin je odvisna od okoliščin, zato je neka naša lastnost v določeni situaciji koristna, v drugi pa nas lahko tudi ovira. V vsakodnevnem življenju lahko najdemo veliko takšnih primerov:

  • Če je naša vrlina natančnost, lahko zelo dobro opravljamo naloge, ki vsebujejo veliko specifičnih podatkov (npr. v računovodstvu) ali fine motorike (npr. v zobozdravstvu, mizarstvu), vendar lahko po drugi strani zaradi tega izgubimo veliko časa pri nalogah, kjer je bolj kot natančnost pomembna hitrost (npr. hitri šah).
  • Če je naša vrlina humor smo lahko dobri v medosebnih odnosih (npr. lahko kratkočasimo sopotnike na avtobusu), vendar je v drugih situacijah naš humor lahko napačno razumljen s strani drugih oseb.
  • Če pri nas izstopa vrlina vztrajnost, lahko zaradi nje dosegamo velike uspehe na različnih področjih (npr. dosežemo vrhunski športni rezultat) ali pa se zaradi nepremišljene vztrajnosti predolgo časa zadržimo pri stvareh, kjer to ni smiselno (npr. pri testni nalogi, za katero vemo, da je ne znamo rešiti).

Svoje vrline lahko veliko bolj smiselno uporabljamo v svojem vsakdanu, če jih dobro poznamo in vemo, v katerih okoliščinah bi bile za nas koristne in v katerih bi nas lahko omejevale.

Zakaj je smiselno poznati svoja močna področja?

Zavestna uporaba svojih močnih področij nam lahko že sama po sebi prinese občutke sreče, zadovoljstva in zdrave samopodobe. Kadar uporabimo svoje vrline in z njimi ustvarimo nekaj novega (npr. novo poznanstvo, nov izdelek), pri sebi občutimo ponos, da smo z lastnim trudom, znanjem in veščinami nekaj dosegli. Kadar izkoristimo in uporabimo svoje veščine in vrline smo tudi bolj motivirani in manj utrujeni, saj delujemo v skladu z našo pristno naravo. Poznavanje svojih močnih področij in vrlin nam lahko predstavlja pomembno vodilo v življenju, kar nam je lahko v pomoč pri sklepanju pomembnih odločitev (npr. karierno odločanje, iskanje zaposlitve, iskanje partnerja).

Na drugi strani pa je za nas koristno tudi poznavanje svojih šibkih področij. Ne v smislu, da se zaradi njih sekiramo ali opravičujemo, temveč z namenom, da poznamo svoje omejitve in zato v vsaki situaciji lažje presodimo kako bomo postopali – npr. ob okvari avta je bolj kot učenje o delovanju avtomobila smiselno poklicati avtomehanika. S tem si prihranimo veliko časa in volje, ki jo vložimo v druga področja. V zameno za pomoč pa sočloveku lahko ponudimo katero izmed svojih močnih področij kot protiuslugo. To omogoča povezovanje in vzajemno sodelovanje med ljudmi, saj je nekdo drug dober v nečem, kar nam ne gre in obratno.

Čeprav se zaradi medsebojne primerjave in družabnih omrežij morda zdi, da gre drugim veliko bolje kot nam, se skušajmo opomniti, da to, kar vidimo navzven ni celotna slika življenja drugih. Nihče izmed nas ni popoln in mu ne leži vse, kot se nam morda dozdeva. Zato je pomembno, da si svojih šibkih področij ne očitamo in se jih ne sramujemo, temveč jih vzamemo kot osebni izziv, kot poligon na katerem se lahko razvijamo in skozi trud osvajamo nove veščine in znanja. Hkrati se je dobro zavedati, da lahko kadarkoli zaprosimo za pomoč in da ni potrebno, da vse znamo in smo v vsem dobri. Naj to ne predstavlja grožnjo naši samopodobi, temveč pohvalno zmožnost, ker sami sebe spoštujemo in poznamo tako dobro, da vemo v katere veščine in znanja je vredno vlagati naš čas in trud.

Kako poiskati svoje vrline, znanja ali veščine?

Pri odkrivanju svojih močnih področij lahko izhajamo iz tega, kar nam najprej pride na misel ob naštevanju svojih dobrih lastnosti. Lahko izhajamo tudi iz svojih preteklih izkušenj – npr. pomislimo na pretekle situacije ali dosežke, ko smo občutili pristen ponos in zadovoljstvo ter skušamo razmisliti, s katerimi lastnostmi ali znanji smo takrat to dosegli (npr. razvoj novega prijateljstva, razrešitev težke uganke, izdelava unikatnega izdelka). Če se nam zdi, da to pozitivno lastnost v svojem življenju redno uporabljamo, je to znak, da gre za eno izmed naših vrlin.

Če v spomin stežka prikličemo svoje pretekle dosežke, lahko pomislimo na to kdaj so drugi opazili nekaj pri nas in to izpostavili (npr. nas pohvalili, nam zaploskali, pokimali ali nam dali kakšno drugo potrditev oz. priznanje). Na ta način skušajmo najti vsaj 5 svojih močnih področij. Oblikujemo lahko seznam in ga zapišemo na list papirja, saj s tem svoje vire moči lažje ozavestimo, si jih predstavljamo in tudi hitreje uporabimo, kadar to od nas zahteva dana situacija.

Za pomoč pri iskanju svojih vrlin si lahko pomagamo s spodnjim seznamom, ki jih deli v tri splošne skupine. Ta razdelitev nam lahko pomaga pri grobi oceni tega, v kateri izmed skupin se najbolj najdemo po svojih virih moči.

  • intelektualne vrline: ustvarjalnost, radovednost, kritično razmišljanje, pogum, modrost…
  • medosebne vrline: sočutje, prijaznost, poštenost, sodelovanje, hvaležnost…
  • samoobvladovanje: vztrajnost, natančnost, skromnost, preudarnost, pristnost, potrpežljivost…

V težkih življenjskih obdobjih ali ob nizki samopodobi nam seznam močnih področij lahko služi kot opomnik na to, da smo v življenju doživeli že veliko pozitivnih izkušenj in osebnih uspehov. To nam lahko predstavlja oporo in motivacijo za nadaljnje delovanje v skladu s svojimi viri moči.

Kako lahko urimo svoje vrline in jih uporabimo za poenostavitev našega vsakdana?

Po tem, ko smo zapisali seznam svojih močnih področij, se lahko odločimo za naslednji korak – urjenja vrlin z namenom, da jih bomo znali smiselno uporabljati tekom vsakodnevnega življenja. Tega se lahko lotimo tako, da načrtno iščemo nove načine, kako bi lahko svojo vrlino uporabili v konkretni situaciji (npr. če je naša vrlina ustvarjalnost in smo do sedaj ustvarjali zgolj v umetnosti, lahko razmislimo o tem kako bi ustvarjalnost prenesli še v kuhanje in pripravo obrokov). Pri tem gre za razvijanje svojih spretnosti na način, da izhajamo iz nečesa, kar nam že sedaj gre dobro, nato pa to poskusimo prenesti še na neko novo področje. S tem, ko v svoje življenje aktivno vpeljujemo in iščemo področja, v katerih lahko izrazimo svoja znanja, vrline in veščine, lahko naše življenje naredimo bolj izpopolnjujoče in vanj privabimo nove, zanimive ljudi.

Raje se osredotočimo na to, da krepimo naša močna področja, kot da se sekiramo zaradi naših šibkih področij. Naša odločitev je ali bomo nase gledali z vidika svojih virov moči (znanja, vrline, veščine) ali pa se bomo osredotočali zgolj na tisto kar nam ne gre, kar bo negativno vplivalo na našo samopodobo in počutje. Pomembno je zavedanje, da v kolikor zaznamo področje, ki nam ne gre najbolje in bi se na njem radi izboljšali, imamo skozi vajo in trud vedno možnost osvojiti nova znanja, veščine in vrline. Kot pravi stari pregovor »vaja dela mojstra«.

Zaključek

Naša znanja, veščine in vrline nas delajo avtentične in unikatne. Čeprav se jih zaradi življenjskih okoliščin včasih težko zavedamo, je poznavanje naših virov moči pomemben vzvod za zdravo samopodobo, zaupanje vase, občutek lastne vrednosti in opolnomočenosti.

Bistveno je, da izhajamo iz tega, v čemer smo dobri, saj obstaja večja verjetnost, da nam bo delovanje v skladu z našimi viri moči prineslo notranje zadovoljstvo. To pa se bo odražalo tudi na drugih življenjskih področjih (npr. medosebnih odnosih, grajenju poklicne poti). Spoštujmo sami sebe do te mere, da varujemo svojo energijo in čas. Na področjih, ki nam ne gredo od rok, pa druge prosimo za pomoč. Na ta način bo naše življenje bolj izpolnjujoče, povezano z drugimi ljudmi in smiselno.  

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content