Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Soočanje z življenjskimi spremembami in prehodi

Soočanje z življenjskimi spremembami in prehodi

Vsak izmed nas v svojem življenju hkrati opravlja več različnih vlog – npr. smo učenec, zaposlen, otrok, starš, prijatelj, partner, državljan… Poleg tega pa se vsak človek tekom življenja srečuje tudi s spremembami ustaljenih navad in prehodi med življenjskimi obdobji. Življenjske prehode lahko opredelimo kot začasna obdobja v življenju, ki s seboj prinašajo spremembe trenutnega načina življenja, zato od nas zahtevajo veliko prilagajanja in uvajanja novih načinov odzivanja. Primeri življenjskih sprememb in prehodov so menjava ali prehod na višjo stopnjo šolanja, osamosvajanje, iskanje ali menjava zaposlitve, iskanje partnerske zveze, rojstvo otroka, poroka, zavzemanje novih družinskih vlog, upokojitev ipd.


Nekatere življenjske prehode lahko do določene mere pričakujemo zaradi starostnega ali razvojnega obdobja, v katerem se nahajamo (npr. prva zaposlitev, nakup stanovanja, rojstvo otroka). Drugih življenjskih sprememb ne moremo pričakovati, saj se zgodijo popolnoma naključno (npr. prometna nesreča). Ne glede na predvidljivost posameznih življenjskih prehodov pa velja, da vse spremembe s seboj prinašajo za nas nekaj novega in nepoznanega, kar je naporno in stresno. Zaradi tega je običajno in človeško, da se ob spremembah počutimo bolj ranljive, negotove ali prestrašene.

Poleg same pričakovanosti, življenjske spremembe lahko opredelimo tudi po valenci, in sicer na takšne, ki jih običajno zaznavamo kot nekaj pozitivnega (npr. poroka, rojstvo otroka) in takšne, ki jih večina zaznava kot negativne (npr. smrt bližnjega, novica o kronični bolezni, izguba zaposlitve). Ob tem pa je bolj kot sam dogodek pomembna naša lastna zaznava dogodka kot nekaj dobrega ali slabega, saj bo od tega odvisno tudi naše odzivanje nanje.

Življenjske spremembe so lahko tudi krizne, kar pomeni, da od nas zahtevajo hitro in drastično prilagajanje na nove, težke razmere (npr. epidemija COVID-19) ali pa so postopne in nam tako omogočajo počasnejše privajanje (npr. nosečnost).

Več o kriznih spremembah in prilagajanju nanje si lahko preberete na spodnjih povezavah:
Kriza, krizni in travmatski dogodki ter odzivi nanje
Odzivanje v času krizne situacije in načini njenega obvladovanja

V tem prispevku se bomo posvetili ne-kriznim življenjskim prehodom, s katerimi se v svojem življenju sooči vsak izmed nas.

Doživljanje, ki se lahko pojavi ob soočanju z življenjskimi spremembami

V procesu življenjskih prehodov se v nas lahko porodijo različni občutki, čustva ali misli. Ker vsak izmed nas dogodke in spremembe zaznava različno, bodo tudi naša doživljanja situacije različna. Zaradi tega je z vidika naše samopodobe dobro, da se ob težkih življenjskih situacijah ne primerjamo z drugimi, temveč skušamo še toliko bolj poslušati sebe. Poleg doživljanja v danem trenutku lahko opazujemo tudi to, kako se naše doživljanje spreminja skozi čas. Dobro je, če prisluhnemo svojim telesnim občutkom, čustvom in mislim, saj je to način, s katerim nam naše telo sporoča svoje potrebe. Bolje kot bomo prepoznali svoje doživljanje, lažje bomo vedeli kako si pomagati in se podpreti v negotovih obdobjih.

Ob soočanju z življenjskimi prehodi lahko doživljamo različna čustva in občutke, kot so:

  • strah, tesnoba in negotovost,
  • zmedenost,
  • nihanje razpoloženja in labilnost,
  • razdražljivost, jeza ter občutljivost na opazke in vedenja drugih,
  • nejevolja in potrtost,
  • izčrpanost,
  • težave s spanjem,
  • sram, da se nekaj dogaja ravno nam,
  • iskanje potrditev,
  • hkrati pa tudi vzhičenost, presenečenje, zanos in druga pozitivna čustva.

Čeprav je doživljanje ob življenjskih spremembah lahko strašljivo, neprijetno in tuje, je pomembno, da svojih občutkov ne zanemarjamo ali odrivamo, temveč jih skušajmo zaznati, sprejeti kot del običajnega človeškega doživljanja in jih postopoma predelati do te mere, da nas ne bodo več vznemirjala. O svojem doživljanju se lahko pogovorimo z bližnjo osebo, ki ji zaupamo in lahko razume našo stisko. Če ocenimo, da naše doživljanje zelo intenzivno in močno posega v naše opravljanje vsakodnevnih rutin (npr. skrb zase, zmožnost za učenje in delo, socialni stiki, opravila), pa je priporočljivo, da si poiščemo strokovno pomoč. To je lahko naš osebni zdravnik, psiholog, psihoterapevt ali drug strokoven delavec s področja duševnega zdravja.

Kako se soočati z življenjskimi spremembami in prehodi

Izid prehodnih obdobij v življenju je odvisen od:
• naših osebnostnih značilnosti (zmožnosti prilagajanja, shajanje z negotovostjo, optimizem),
• telesnega in duševnega zdravja (zdrave življenjske navade, stabilna samopodoba) ter
• razvite mreže socialne podpore (zavedanje, da se ob težkih obdobjih lahko obrnemo na nekoga, ki nam bo prisluhnil in stal ob strani).

Zaradi tega se je bolj kot oziranje na spoprijemanje drugih smiselno vprašati po svojih potrebah v dani situaciji.

Ob prehodnih življenjskih spremembah reflektiramo pretekla obdobja, ocenjujemo naša dejanja, presojamo ali je smer, v katero se premikamo smiselna, se sprašujemo po zadovoljstvu, svojih občutkih in smislu življenja. To lahko rezultira v odločitvah, da bomo nekaj spremenili (npr. poiskali novo zaposlitev). Ti življenjski prehodi (npr. doseganje okrogle obletnice) nam lahko vlijejo motivacijo, da v svoje življenje vpeljemo nekatere spremembe, o katerih smo razmišljali že dlje časa. Življenjsko spremembo lahko sprožimo tudi sami, ko zaznamo, da bi svoje življenje zapeljali v drugačno smer. Čeprav nam bo morda težko opustiti nekatere dosedanje navade in pričeti z nečim, kar nam ni tako poznano, se nam bo izbrana pot sčasoma zdela smiselna in vredna truda.

V procesu življenjskih prehodov so nam v pomoč lahko naslednji koraki:

  • predpriprava (kadar je to možno): s spremembami se lažje soočimo, kadar se nanje lahko nekoliko pripravimo. Preko predpriprave sami sebi lahko prihranimo del stresa, ki se razvije iz strahu pred negotovim. Predpriprava na spremembo lahko vključuje različne načine kot so informiranje, načrtovanje, priprava seznama virov pomoči, razvijanje novih spretnosti, branje izpovedi drugih ljudi, ki so se soočili s podobno izkušnjo ipd. Na sprejemanje pomembnih življenjskih odločitev se lahko pripravimo tudi tako, da ustvarimo seznam prednosti in pomanjkljivosti, ki jih s seboj prinaša posamezna odločitev.
  • opustitev (pre)visokih pričakovanj glede tega kako bi se morali soočati s situacijo in kakšen bi moral biti končni izid: včasih smo sami do sebe lahko prestrogi in si zapovedujemo, da se ne bi smeli počutiti tako kot se, ter bi se morali bolje znajti in spoprijeti z dano situacijo. Pogosto si ne dopustimo doživljanja neprijetnih čustev (npr. žalost, strah, sram), ker se jih bojimo, sramujemo ali pa menimo, da nas ogrožajo. V resnici pa nam ta čustva sporočajo kako neka sprememba vpliva na nas z namenom, da bi nas aktivirala v iskanje možnih ukrepov in rešitev ob katerih se bomo lahko bolje počutili. Zato na celotno dogajanje skušajmo pogledati z bolj sočutne in prijazne perspektive, v smislu kako se lahko podprem in predelam trenutno stisko. Vprašajmo se kaj lahko v tem trenutku storimo, da si pomagamo skozi težko obdobje in bodimo osredotočeni na male korake tukaj in zdaj. Namesto, da se prepuščamo zaskrbljenim mislim in raznim predstavam možnih scenarijev v prihodnosti. Pomemben vidik soočanja s stisko predstavlja čas, zato lahko sami sebe podpremo tako, da si dopustimo ustrezen čas za predelavo doživljanja (npr. uredimo bolniški stalež, umik v miren kraj). Pri tem si namesto tega, da želimo naenkrat rešiti celotno dogajanje (npr. izdelati letnik), raje postavimo manjše oz. delne cilje, saj so ti bolj obvladljivi (npr. opravimo en izpit, šele nato se lotimo razmišljanja o drugem). Če pa se soočamo s situacijo, na katero sami nimamo vpliva (npr. smrt bližnjega), si namenimo ustrezen čas za sprejemanje doživljanja in žalovanje.
  • pogovor z bližnjo osebo: pomemben vidik spoprijemanja je, da s svojo stisko ne trpimo sami, ampak jo v mirnem in nam varnem okolju zaupamo nekomu, ki nas je pripravljen poslušati. Razmislimo lahko o tem, na katere osebe se lahko obrnemo, ko nam bo težko in si bomo želeli pogovora. Bližnja oseba nam lahko pomaga s tem, da nas posluša, nudi oporo in daje občutek, da s svojo stisko nismo sami. Ker v našo situacijo ni tako čustveno vpeta, nam lahko poda bolj nevtralen, razumski in oddaljen vpogled na našo trenutno stisko. S tem se lahko razbremenimo in dobimo jasnejši uvid v svoje doživljanje in posledično tudi ideje kako lahko ukrepamo. Če pa kljub opori zaznamo, da se naša čustvena stiska poglablja in pomembno ovira naše vsakodnevno delovanje, se obrnimo po strokovno pomoč.
  • prošnja za pomoč: kadar ocenimo, da je trenutno dogajanje za nas prevelik zalogaj in ga ne bomo zmogli obvladati sami, razmislimo o tem, na koga se lahko obrnemo, da bi se razbremenili. To so lahko svojci, prijatelji, sosedje ali znanci, ki nam pomagajo s tem, da prevzamejo del naših opravil (npr. priprava obrokov, varstvo, nakup živil).
  • skrb telesno in duševno zdravje: v obdobjih negotovosti se bomo s spremembami lažje soočali, če bomo v dobrem telesnem in duševnem stanju. Za to lahko poskrbimo tako, da vzpostavimo oz. še naprej vzdržujemo zdrav življenjski slog po svojih zmožnostih. To pomeni, da poskrbimo za dobro spalno higieno, prehranjevalne navade, ustrezno telesno dejavnost, dnevno rutino in načine sproščanja. Pri doseganju boljšega duševnega stanja nam lahko pomaga prepoznava in omejevanje misli, ki vodijo k slabšemu počutju.
  • čas zase in udejstvovanje v hobijih: v težkih obdobjih nam lahko pomagajo dejavnosti, v katerih resnično uživamo in tako za trenutek odmislimo obremenitve. Sami zase najbolje vemo katere dejavnosti nam prinašajo zabavo, razbremenitev in sprostitev, brez da bi morali z njihovim izvajanjem dosegati kakšen poseben cilj. To so lahko miselne ali družabne igre, branje, posvečanje hišnim ljubljenčkom, ustvarjanje, sestavljanje sestavljank, gibanje ipd.

Zaključek

Vsi v življenju se soočamo z različnimi prehodi. Zelo verjetno in popolnoma običajno je, da  takrat doživljamo različne neprijetne občutke, ki so lahko zelo naporni in strašljivi. Zato se je dobro zavedati, da več časa in prijaznosti kot si bomo namenili v teh obdobjih, lažje bomo prebrodili te prehode in se hitreje prilagodili življenjskim spremembam. Pomembno je, da se ob tem ne primerjamo z drugimi, saj je prilagajanje individualen proces in vsak posameznik najde svojo, unikatno pot.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content