Nasveti za boljše počutje

Domov » Pomagam sebi » Nasveti za boljše počutje » Organizacija časa za večjo učinkovitost

Organizacija časa za večjo učinkovitost

Če je čas sveta vladar, je dobro, če se z njim naučimo premišljeno upravljati. To lahko storimo s postavljanjem ciljev in prioritet (kako se tega lotit si lahko preberete v prejšnjem prispevku). Če si zastavimo smiseln cilj, si zadane naloge v dnevu lahko prioritiziramo glede na čas, ki ga imamo na voljo. Posledično se lažje osredotočimo na naloge, ki nas vodijo bližje k cilju in opustimo vedenja, ki nas oddaljujejo od cilja. Po dobro zastavljenem načrtu dnevnih obveznosti, si lahko sestavimo okviren dnevni urnik oz. razpored, ki nam bo pomagal pri tem, da se pri posamezni nalogi ne bi po nepotrebnem zadržali dlje, kot je smiselno glede na cilj, ki smo si ga zastavili. S tem bomo poskrbeli, da se čas za delovne ali šolske obveznosti ne bo zavlekel v prosti čas.


Časovna organizacija nam lahko predstavlja ogrodje dneva, znotraj katerega si čas razdelimo na delovne, šolske ali gospodinjske obveznosti, poleg tega pa načrtujemo tudi čas zase, za svoje interese ali hobije in svoje bližnje. Glavni cilj časovne organizacije je razporeditev časa, ki nam pomaga pri jasni predstavi tega kako bo potekal naš dan (česa se bomo lotili najprej, česa kasneje, kdaj bomo imeli čas za odmor, kdaj bomo zaključili z delom, kaj bomo počeli doma, kdaj bo na vrsti čas za umirjanje). Okviren časovni načrt dneva nam lahko daje občutek pomirjenosti, saj točno vemo kdaj se bomo česa lotevali, zato je manj verjetno, da bomo kaj pozabili. Če delujemo v skupini, se lahko na podlagi časovnega orisa dneva tudi lažje dogovarjamo za skupinske sestanke ali druge dejavnosti (npr. predvidimo, kdaj bomo sodelavcu predali poročilo, ki ga potrebuje pri svojem delu).

Splošni vodič časovne organizacije

Časovnega načrtovanja se najenostavneje lotimo preko odgovarjanja na 4 glavna vprašanja, ki si jih zastavimo pred vstopom v nov delovni teden ali pa pred začetkom posameznega projekta in nam lahko pomagajo pri usmerjanju nadaljnjega dela:

  • KAJ je potrebno storiti?
  • DO KDAJ je potrebno storiti?
  • KOLIKO ČASA bom predvideno porabil/a za opravljanje te naloge?
  • KOGA potrebujem za pomoč ali sodelovanje?

Pri časovni organizaciji si lahko pomagamo tudi z uporabo nekaterih pripomočkov ali brezplačnih spletnih aplikacij kot so:

  • Google koledar,
  • Any.do (ustvarjanje seznama opravil),
  • Asana (načrtovanje obveznosti in skupinskega dela),
  • Doodle (načrtovanje individualnih in skupinskih projektov),
  • Monday (načrtovanje obveznosti),
  • StretchClock (opominjanje na aktivne odmore),
  • Taskade (spodbujanje učinkovitosti),
  • Todoist (načrtovanje obveznosti),
  • Toggl (načrtovanje obveznosti),
  • Trello (načrtovanje individualnih in skupinskih projektov).

Glavno vodilo pri organizaciji časa je, da vse, kar nas čaka v dnevu, smiselno razvrstimo glede na obveznosti, hkrati pa ob tem upoštevamo tudi omejitve naše pozornosti, motivacije, energije in telesnih potreb (lakota, žeja, gibanje). Če imamo možnost, lahko v praksi to upoštevamo tako, da najprej načrtujemo nalogo, ki od nas zahteva veliko miselnega vložka in zbranosti (npr. pisanje poročila), takoj za njo pa načrtujemo obveznost, ki zahteva več telesne aktivnosti in manj razmišljanja (npr. kuhanje kosila, sprehod psa).

Tekom dneva pa smo soočeni tudi z nepredvidljivimi stvarmi (npr. nujna e-pošta, telefonski klic šefa, prošnja sodelavca za pomoč), ki od nas zahtevajo hitro ukrepanje in s tem zmotijo načrtovan proces dela. Vsak izmed nas lahko glede na svoje področje delovanja oceni koliko tovrstnih motenj se pojavi v njegovem dnevu, zato jih je smiselno pričakovati že vnaprej. Čeprav ne vemo kakšni moteči dejavniki se bodo tisti dan morda pojavili, si določen del delovnika vseeno namenimo reševanju nepričakovanih tekočih zadev.

PRIMER: Kadar je pred nami naloga, ki od nas zahteva vso pozornost in zbranost, vseeno pa moramo zaradi narave dela skrbeti za ažurno odpisovanje na e-poštna sporočila ali vračanje telefonskih klicev, si lahko vzamemo prvih 10 minut vsake polne ure in e-pošto pregledujemo samo v tistem času, preostalih 50 minut ure pa se popolnoma posvetimo izdelovanju zahtevne naloge. Če naše delo ne zahteva ažurnega javljanja na telefonske klice, lahko telefon ali druge odzivne naprave utišamo oz. nastavimo na »delovni način«. Na ta način bomo zmanjšali motilce, ki preusmerijo našo pozornost, saj z nenehnim preklapljanjem med obveznostmi porabljamo svojo mentalno energijo, ki je omejena.

Tehnike časovne organizacije

Kadar se lotimo časovnega načrtovanja, lahko izbiramo med več različnimi tehnikami. Z njimi skušamo doseči to, da bi svoj čas in energijo znali dobro izkoristiti, hkrati pa ne bi zanemarili tudi časa, namenjenega skrbi zase. V začetku je dobro, če preizkusimo različne tehnike časovne organizacije, nato pa med njimi izberemo tisto, ki najbolj ustreza nam ali naravi našega dela. Tehnike si prilagodimo tako, da nam bodo dobro služile in nas čim bolj razbremenile. V nadaljevanju sta predstavljeni dve tehniki časovne organizacije in načini načrtovanja odmorov.

Časovno predalčkanje

Tehnika časovnega predalčkanja omogoča jasen vizualni pregled nad razporeditvijo delovnika ali celotnega dne. Kot pove že ime, se je lotimo tako, da v papirnati ali elektronski koledar vrisujemo kvadrate oz. bloke s posameznimi zadolžitvami. Ob tem se bloki razlikujejo glede na to, kako obsežno nalogo zajemajo – bolj obsežne zadolžitve bodo od nas zahtevale več časa, zato jim namenimo tudi večji časovni blok in obratno. Med seboj lahko bloke ločimo tudi po barvi, s katero označimo nujnost naloge ali pa individualno/skupinsko zadolžitev. Ko opravljamo zadolžitve iz enega časovnega bloka, se skušajmo osredotočiti zgolj nanj in odmisliti zadolžitve iz ostalih predalčkov. Celoten delovnik ali dan si lahko »po-predalčkamo« glede na svoje obveznosti, ob tem pa moramo vrisati tudi blok za odmor in blok za nepričakovane obveznosti (npr. odgovarjanje na e-pošto, vračanje telefonskih klicev). Po želji lahko predalčkamo tudi izven-delovni čas in v urnik vrišemo blok za prosti čas ali druženje.

KAN-BAN tehnika

Kan-ban je enostavna tehnika za organizacijo zadolžitev. Še posebej je primerna za ljudi, ki imajo radi vizualni pregled svojih obveznosti. Hkrati pa je zaradi svoje preglednosti primerna za delovne oz. timske skupine, saj se z njo sodelavci med seboj enostavno uskladijo. Deluje tako, da papir, steno ali tablo razdelimo na 3 stolpce. Stolpec na levi poimenujemo »še narediti«, srednji stolpec poimenujemo »naloge v teku«, desni stolpec pa »končane naloge«. Tehniko bomo najlažje izvajali s samolepilnimi listki, pri čemer na vsakega izmed listkov napišemo po eno delovno nalogo oz. korak h končnemu cilju. Z izbiro barve posameznega listka lahko nalogam pripišemo tudi pomembnost (npr. na rumen listek zapišemo najpomembnejše naloge, na zelen pa manj pomembne). Ob začetku opravljanja posameznih nalog izbranega cilja bomo vse listke z napisanimi zadolžitvami nalepili v levi stolpec (»še narediti«). Ko se lotimo izvajanja posamezne naloge, listek prestavimo v srednji stolpec (»naloge v teku«). Ko z nalogo končamo, pa listek premaknemo v zadnji, desni stolpec (»končane naloge«). Na ta način imamo jasen pregled katere zadolžitve moramo še opraviti, na podlagi česar lahko naloge lažje časovno načrtujemo (npr. predvidimo koliko ur ali dni bomo še potrebovali za posamezno nalogo).

Načrtovanje odmorov

Glede na to, da stežka delujemo učinkovito, če naši viri energije in motivacije niso napolnjeni, je za doseganje učinkovitosti smiselno časovno načrtovati tudi odmore. Pri načrtovanju odmorov ne obstaja splošno pravilo, ki bi delovalo za vse enako, temveč se je pri tem še posebej pomembno prilagajati naravi dela, predvsem pa poslušati potrebe svojega telesa. Znaki, da potrebujemo odmor so različni – telesni znaki (lakota, žeja, potreba po odvajanju) ali psihični znaki (utrujenost, nezbranost, razdražljivost, tavanje misli, napake pri delu). Glede na to, koliko časa lahko še učinkovito delujemo brez odmora, se lahko pri postavljanju odmorov poslužimo katere izmed naslednjih časovnih tehnik za odmor:

  • 25/5: Na vsakih 25 minut delovanja si vzamemo 5 minut odmora. Po 4 ponovitvah pa si vzamemo daljši odmor glede na svoje potrebe. Ta način ustreza ljudem, ki težje ostanejo zbrani dlje časa, zato je zanje bolj primerno pogostejše načrtovanje odmorov. Tak način je primeren tudi za ljudi s hitrejšim tavanjem misli ali pogostejšo potrebo po odvajanju. 
  • 50/10: Na vsakih 50 minut delovanja si vzamemo 10 minut odmora. Ta način ustreza ljudem, ki lahko dlje časa ostanejo zbrani.
  • 80/6: Na vsakih 80 minut delovanja si vzamemo 6 minut odmora. Ta način ustreza ljudem, ki so zmožni ostati zbrani dolgo časa s krajšimi odmori, vendar si ob končanem delu vzamejo čas za daljši odklop od obveznosti.

Načrtovani čas za odmor lahko izkoristimo tudi za gibalni razteg, še zlasti ob sedečem delu. Več o aktivnih odmorih na delovnem mestu si lahko preberete v tem letaku.

Zaključek

Časovna organizacija dnevnih obveznosti lahko predstavlja način skrbi zase, saj se zavedamo, da je naš čas dragocen, zato je dobro, če ga premišljeno (u)porabljamo. Ob tem moramo tudi dobro poznati svoje telo in njegov ritem, da lahko ugotovimo kateri čas v dnevu najlažje nekaj počnemo (npr. kdaj smo tekom dneva najbolj ustvarjalni, osredotočeni, navdahnjeni). Ko se lotimo časovne organizacije, je za nas lahko koristno, če nekaj časa spremljamo koliko časa porabimo za opravljanje določene naloge (npr. odpisovanje e-pošte, pregled poročil). Na podlagi tega lahko organizacijo časa še bolj natančno prilagodimo sebi.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content