Duševno zdravje v mladostništvu
Mladostništvo je čas v življenju,
ko postajamo odrasli.
Na prehodu iz otroštva v mladostništvo
doživimo puberteto.
V puberteti:
- Hitro rastemo.
- Naše telo se spreminja.
- Spolno dozorevamo.
To pomeni,
da postajamo odrasle ženske in moški.
Mladostnikom in mladostnicam
se spreminja telo.
Spreminjajo se tudi odnosi.
Mladi postajajo bolj samostojni.
Učijo se o sebi,
spoznavajo sami sebe.
Spoznavajo, kaj je zanje pomembno.
Razvijajo mnenje o samem sebi.
Rečemo, da razvijajo občutek lastne vrednosti.
Rečemo, da mladostniki razvijajo samopodobo.
Zdrava samopodoba je zelo pomembna.
Če imamo zdravo samopodobo:
- Imamo lahko z ljudmi dobre odnose.
- Smo uspešni v šoli.
- Smo zadovoljni z življenjem.
- Naše duševno zdravje je dobro.
V mladostništvu je duševno zdravje zelo pomembno
Duševno zdrav mladostnik ali mladostnica:
- Se dobro počuti.
Ima večinoma dobre občutke,
kot sta na primer sreča in navdušenje. - Ima dober odnos do sebe in svoje okolice.
- Se dobro sporazumeva z ljudmi v svoji okolici.
- Lahko rešuje težave.
- Uspešno dela, se uči.
- Uspešno razvija svoje sposobnosti.
- Sodeluje v svoji skupnosti.
- Se počuti uspešno.
- Je radoveden ali radovedna.
- Razume, kako se počutijo drugi ljudje.
Zakaj se lahko duševno zdravje mladih poslabša?
Vsak mladostnik ali mladostnica
ima lahko kdaj težave.
Lahko se slabo počuti.
Mogoče težko sprejme nove stvari.
Mogoče še ne zna premagovati stresa.
Lahko ima težave v šoli, doma in drugje.
Mladostniki velikokrat mislijo,
da bodo težave izginile same od sebe.
Mislijo, da bodo zmogli sami.
Zato ne poiščejo pomoči.
A med odraščanjem še vedno potrebujejo
pomoč in podporo odraslih.
Pomembno je, da odrasli poznajo
znake duševnih stisk.
Znake duševnih stisk morajo poznati:
- starši,
- učitelji in
- svetovalni delavci.
Kdaj poiskati pomoč?
- Dlje časa imajo slabe občutke.
So na primer žalostni ali pa ne čutijo nič. - Ves čas so zaskrbljeni, jih nekaj skrbi.
- Imajo tesnobne napade.
To pomeni, da jim razbija srce,
težko dihajo, se tresejo ali čutijo mravljince. - Velikokrat so bolni in imajo bolečine.
- Imajo vsiljive misli in podobe.
To pomeni, da teh misli nočejo,
a se vseeno pojavijo.
Primer take misli je,
da se bo zgodilo nekaj slabega. - Mislijo na samomor.
- Poškodujejo sami sebe.
To pomeni,
da se na primer praskajo,
si režejo kožo ali se udarjajo. - Težko se skoncentrirajo.
- Težko se spomnijo stvari.
- Težko se učijo.
- Težko rešujejo probleme.
- Premalo ali preveč spijo, so utrujeni.
- Imajo težave s hrano.
Na primer jedo premalo ali preveč. - Ne zanimajo jih stvari,
ki so jih prej z veseljem delali v prostem času. - So nemirni, težko se umirijo.
- Počutijo se zelo osamljene.
- So razdražljivi in se prepirajo.
- V razredu so osamljeni, nimajo prijateljev.
Težave so del odraščanja.
Včasih težko ločimo
kaj so običajne spremembe in
kaj so duševne težave.
Če opazimo, da je mladostnik v stiski,
mu pomagamo poiskati primerno pomoč.
Več informacij o pomoči je na
spletni strani www.zadusevnozdravje.si.
VIR: https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/skozi-zivljenjska-obdobja/mladostnistvo/.