Nasveti za boljše počutje

Domov » Skrb za duševno zdravje » Nasveti za boljše počutje » Kako in zakaj je dobro biti čuječ?

Kako in zakaj je dobro biti čuječ?

Čuječnost je stanje, ki ga dosežemo z zavedanjem samega sebe (svojih občutkov, misli, zaznav) in zavedanjem svoje okolice. Gre za namerno usmerjanje pozornosti na sedanji trenutek. Pri tem svojih misli ne vrednotimo in se ne obremenjujmo z argumenti, saj v čustveno intenzivnih stanjih nismo dovzetni za razumske razlage. Preprosto dovolimo mislim, da pridejo in odidejo.


Zaradi hitrega ritma življenja in množice različnih informacij iz okolja se vedno pogosteje ukvarjamo z več stvarmi naenkrat, ob tem pa življenje drvi mimo nas. Čeprav je dobro, da razmišljamo o prihodnosti, ali se spominjamo preteklosti, je včasih naše misli koristno usmeriti na čas »tukaj in zdaj«. Čuječnost nam lahko pomaga, da se občasno ustavimo in ozavestimo.

Kako pristopiti k čuječnosti?

V stanje čuječnosti se lahko najlažje postavimo tako, da na svet pogledamo skozi radovedne otroške oči, kot bi vse videli prvič. Najprej lahko opazujemo sami sebe pri navadi, ko nekaj izvajamo »robotsko« (npr. pot v šolo ali službo), nato pa se poskušamo vesti, kot da bi to počeli prvič.

Čuječnosti se v vsakdanjem življenju lahko poslužujemo na različne načine, na primer:

  • pri kosilu skušamo odkriti, katere začimbe so v hrani,
  • pri hoji smo pozorni na podlago, po kateri hodimo,
  • pri vožnji avta na poznani cesti smo pozorni na stvari ali znake, ki jih nismo opazili še nikoli prej,
  • pri pomivanju posode začutimo temperaturo vode, ki nam obliva roke,
  • med pranjem oblačil zavonjamo vonj čistilnega praška.

V samem začetku se nam bodo vaje čuječnosti morda zdele dolgočasne ali nesmiselne. Mogoče po prvih nekaj trenutkih ne bomo začutili občutka sproščenosti, zato bomo pomislili, da delamo nekaj narobe, ali da to ni za nas. Vsi ti pomisleki so popolnoma običajni, zato se je sproti dobro opomniti, da nam misli pri osredotočanju ne odtavajo stran.

Kaj upoštevati, ko smo čuječi?

Pri čuječnosti upoštevamo naslednje:

  • čuječnost ni sprostitvena tehnika. Njen namen je biti polno prisoten v trenutku, sproščenost pa je stranski učinek čuječnosti, ki se lahko pojavi, ali pa tudi ne.
  • osredotočamo se na proces, ne na cilj. Edino vodilo je, da smo osredotočeni na »tukaj in zdaj«, da ne vrednotimo svojih občutkov, misli ali čustev.
  • ko smo čuječi, ne označujemo naših občutkov kot dobrih/ slabih, koristnih/ nesmiselnih, prijetnih/ neprijetnih. Vse, kar občutimo v tistem trenutku, skušajmo le zaznati in dobrodošlo sprejeti.

Kako čuječnost najlažje vpeljemo v svoj vsakdan?

Čuječnost lahko izvajamo kadarkoli ne glede na to ali smo sproščeni, čustveno razburjeni ali pod stresom. Majhne opomnike čuječnosti lahko vpeljemo v svoje vsakodnevno življenje:

  • Ko jemo ali pijemo, lahko opazujemo hrano ali pijačo, kot da bi jo videli prvič življenju. Nato naredimo en grižljaj ali požirek in ga zadržimo na jeziku, da začutimo polni okus. Ponovimo še pri naslednjih grižljajih ali požirkih.
  • Pri čakanju (npr. na zdravnika, sestanek) smo lahko pozorni na barve plakatov, otip pohištva, zvoke na hodniku…

Preizkusimo lahko tudi tehniko STOP, s katero lahko dosežemo stanje čuječnosti. Sestavljena je iz štirih korakov:

  • S (stop): Prenehajmo z vsemi aktivnostmi, ki jih v tistem trenutku počnemo, in obstanimo na mestu.
  • T (trenutek za dih): Pozornost usmerimo na svoje dihanje. Počasi in globoko vdihnimo in izdihnimo, pri čemer naj bodo izdihi daljši od vdihov.
  • O (opazovanje): Pozornost usmerimo na svoje misli, čustva, notranje občutke in zunanjo okolico. V mislih shranimo 5 stvari, ki jih vidimo, 4 stvari, ki jih z dotikom občutimo, 3 stvari, ki jih slišimo, 2 stvari, ki ju vonjamo, in 1 stvar, ki jo okusimo. S preusmeritvijo pozornosti na to nalogo bomo lažje odmislili misli, ki nas težijo.
  • P (pomik naprej): Ko se zavemo sebe, svojih misli in občutkov ter okolice, smo pripravljeni na to, da lahko umirjeno nadaljujemo z aktivnostmi.

 

Scroll to Top Skip to content