Nasveti za boljše počutje

Domov » Skrb za duševno zdravje » Nasveti za boljše počutje » Prostovoljstvo v tretjem življenjskem obdobju

Prostovoljstvo v tretjem življenjskem obdobju

Tretje življenjsko obdobje je čas, ki običajno nastopi z upokojitvijo in se torej začne okrog 65. leta starosti. Gre za življenjsko prelomnico, ki pomembno spremeni rutino človekovega vsakdana. Ob zaključku delovnega obdobja se načeloma pojavijo spremembe na finančnem področju, kar zahteva določeno mero prilagajanja. Prav tako lahko izguba vloge zaposlenega in občutka produktivnosti pomembno vplivata na samopodobo in počutje. Brez ustreznih priprav na upokojitev pa lahko nekateri občutijo celo praznino, ki jo težko zapolnijo, saj so vlogo zaposlenega opravljali večino svojega dejavnega življenja.


Z upokojitvijo se pridobi več prostega časa, ki ga je potrebno smiselno zapolniti zavoljo ohranjanja (duševnega) zdravja. Čeprav gre načeloma za poklicno nedejavno obdobje, ljudje v povprečju preživijo v pokoju od 20 do 40 let, zato je pomembno, da tudi po upokojitvi ostajajo aktivni v svojem okolju.  Dejavni starejši ljudje, ki aktivno iščejo nove izkušnje, poročajo o boljšem zdravju, kot tisti, ki se po upokojitvi umaknejo in niso dejavno vpleteni v okolje, kjer živijo.

Aktivno udejstvovanje namreč krepi samozavest, dobro počutje in osebno zadovoljstvo, kar pomaga pri vzdrževanju pozitivne samopodobe. Posamezniki čutijo, da so koristni in sposobni, kar krepi njihove mehanizme obvladovanja lastnega življenja in jim daje smisel. 

Kaj pomeni prostovoljstvo starejšim?

V spodnji prilogi si lahko ogledate izjave številnih starejših prostovoljcev, ki so delili svoje izkušnje in doživljanje prostovljnega dela v najrazličnejiših oblikah. Tovrstno udejanjanje in prispevanje v lokalnem okolju bogati tako njihova kot življenja obiskovalcev.

Zakaj prostovoljstvo za starejše?

Danes starejši živijo dlje, so bolj zdravi in opravljajo več vlog in nalog kot njihovi predhodniki. Prav tako imajo praviloma starejši več izkušenj, znanj in življenjske modrosti kot mlajše generacije. Po drugi strani pa prostovoljstvo starejšim pomaga, da se aktivno vključijo v družbo, da se aktivno in zdravo starajo ter da preprečujejo svojo socialno izključenost. Prostovoljstvo v tretjem življenjskem obdobju lahko prispeva k ohranjanju samodiscipline, samozavesti in občutka lastne vrednosti. Prav tako predstavlja enega izmed mehanizmov, ki posamezniku pomagajo pri prehodu iz aktivne dobe v upokojitev.

Prostovoljstvo v tretjem življenjskem torej prinaša številne koristi:

  • omogoča prenašanje bogatih znanj in izkušenj na mlajše generacije,
  • obogati socialne stike, povezanost z drugimi in daje večji občutek pripadnosti,
  • omogoča pridobivanje novih znanj ter razvijanje novih spretnosti in veščin,
  • krepi pozitivno samopodobo, občutek koristnosti in zadovoljstva.
Koraki do (organiziranega) prostovoljstva:

1.	Razmislite, s čim bi se radi ukvarjali. 
2.	Posvetujte se z bližnjimi, kakšno delo vam priporočajo.
3.	Pozanimajte se, kaj je na voljo v vašem kraju. Nabor priložnosti za prostovoljno delo si lahko ogledate tudi v Iskalniku prostovoljskih organizacij.
4.	Razmislite, ali vas kaj ovira pri opravljanju določenih nalog. 
5.	Poiščite ustrezno organizacijo, ki vam lahko svetuje. 
6.	Navežite stik. 

Spodaj si lahko ogledate letak s podrobnejšimi informacijami katere prednosti prinaša prostovoljstvo in kako postati prostovoljec v zrelih letih.

 

Scroll to Top
Skip to content