Nasveti za boljše počutje

Domov » Skrb za duševno zdravje » Nasveti za boljše počutje » Naučimo se aktivnega poslušanja

Naučimo se aktivnega poslušanja

Aktivno poslušanje je veščina, s katero želimo resnično slišati sogovorca in razumeti sporočilo v ozadju njegovih besed. Kot aktivni poslušalci smo nevtralni, ne obsojajoči in vključeni v pogovor, kar pomeni, da ne odplavamo v mislih drugam ali v naprej razmišljamo o svojem odgovoru. Pozornost usmerjamo na sogovornika in njegovo doživljanje, pri tem pa ga ne prekinjamo s svojimi argumenti ali idejami.


Zakaj je pomembno aktivno poslušati?

Tak način spremljanja pogovora omogoča prostor za izpoved težav, spodbuja komunikacijo in poglablja zaupanje med sogovornikoma. Tistemu, ki posluša, omogoča sprotno preverjanje razumevanja sogovornikovih besed, zato se lahko z veščino aktivnega poslušanja izognemo nesporazumom in konfliktom.

Kako naj aktivno poslušamo?

  • Osredotočimo se na pogovor: pri tem ni pomembna zgolj vsebina povedanega, ampak skušamo razbrati celotno doživljanje sogovorca.
  • Bodimo spodbudni: med govorom sogovornika lahko uporabljamo kratke spodbudne pripombe, kot so “ja, mhm, seveda, aha, jasno, a tako, razumem, nadaljuj, in potem…”, s katerimi mu damo vedeti, da pozorno spremljamo njegovo izpoved.
  • Bodimo potrpežljivi: z nekaj trenutki tišine damo drugemu možnost, da pove vse, kar ga teži in nima občutka, da ga priganjamo.
  • Parafrazirajmo sogovornikove besede: bistvo sogovornikovih besed povzemimo s svojimi in vprašajmo ga, ali je naše razumevanje pravilno, na primer:
    • “S prijateljem sva se prejšnji teden grdo skregala in ne govoriva več. Sedaj ga pogrešam in rad bi se spet pogovarjal z njim.” Parafrazirali bi lahko: “Kot kaže ti je žal, da sta se s prijateljem sprla, zato bi se z njim rad pobotal?”
    • »Šef me ima na piki in me vsega obtožuje. Vedno mi delegira slabše naloge, čeprav se trudim enako kot sodelavci.« Parafrazirali bi lahko: “Sliši se, kot da te šef ne obravnava pravično. Ali razumem pravilno?”
  • Postavljajmo odprta vprašanja: običajno so to vprašanja na K (Kaj, Kako, Kje, Kdaj), s katerimi spodbujamo k prostemu govorjenju o težavi in pridobimo veliko informacij (npr. Kaj si mislil/a s tem? Kako si to doživljal/a? Kaj si še želel/a povedati?).
  • Bodimo uglašeni in odražajmo čustva sogovorca: če v govorčevih besedah ali mimiki zaznamo čustva, se nanje skušajmo uglašeno odzvati (npr. kadar govori o žalostnih izkušnjah, bodimo empatični in podporni v smislu “žal mi je, da se ti to dogaja in na voljo sem ti, če me boš potreboval/a”). Pri uglaševanju si lahko pomagamo s tem, da se sami skušamo vživeti v to, kar nam pripoveduje. Uporabimo lahko fraze, kot so “Zdiš se mi…”, “Žalosten si, ker…”, “Videti je, da…”, nato pa vedno vprašajmo, ali je naše razumevanje pravilno (npr. “Imam prav? Ali razmišljam v pravo smer?”).
  • Upoštevajmo neverbalno komunikacijo: dobro je, da smo s telesom obrnjeni proti sogovorcu, da z njim ohranjamo očesni stik, občasno pokimamo, ali se nasmehnemo njegovim besedam, nimamo prekrižanih rok…
  • Pogovor zaključimo na podporen način: ob koncu pogovora se sogovorcu lahko zahvalimo, ker je z nami delil svoje težave in mu povemo, da cenimo njegovo iskrenost in zaupanje. Če želimo, mu lahko povemo, da smo za pogovor na voljo tudi v prihodnje.

Aktivno poslušanje lahko uporabimo, kadar se nekdo z nami želi pogovoriti o pomembni stvari. Učinkovito aktivno poslušanje je možno v mirnem okolju brez motilcev. Če trenutno nimamo dovolj časa, da bi se lahko aktivno osredotočili na poslušanje, ali pa nas težijo lastne težave, to sogovorcu povemo in se dogovorimo za kasnejši pogovor.

 

Scroll to Top Skip to content